Rezidenti

November 2025: Mirta Jurilj (Hrvaška)

Novembrska rezidentka Sovretovega kabineta na Dolu pri Hrastniku je Mirta Jurilj, prevajalka in kulturna delavka iz Hrvaške.

Na Filozofski fakulteti v Zagrebu je leta 2009 pridobila naslov magistre angleščine in južnoslovanščine (slovenščina/makedonščina). Povzetek njenega magistrskega dela »Tranzicija v pripovednih in dramskih besedilih Vinka Möderndorferja« je bil objavljen v časopisu Philological Studies leta 2010.

Prevaja iz angleščine v slovenščino in obratno ter iz makedonščine in nemščine. Specializirala se je za literarna besedila ter besedila s področja zgodovine in teorije književnosti, kulturne antropologije in sorodnih humanističnih ved.

Udeležila se je številnih študentskih in prevajalskih rezidenc v Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Novo mesto), v Severni Makedoniji (Bitola) in Avstriji (Dunaj). Od leta 2014 je članica Društva hrvaških književnih prevajalcev.

Med rezidenčnim bivanjem na Dolu pri Hrastniku se bo posvečala prevajanju knjige Tega se ne da izbrisati avtorja Andraža Rozmana.

Oktober 2025: Todorka Mineva (Bolgarija)

Oktobrska rezidentka Sovretovega kabineta na Dolu pri Hrastniku je Todorka Mineva, prevajalka in urednica iz Bolgarije.

Diplomirala je iz filozofije in francoskega jezika in književnosti na Univerzi sv. Klimenta Ohridskega v Sofiji. Njena prevajalska dela so prejela podporo Inštituta za humanistične vede na Dunaju, Francoskega nacionalnega centra za knjige, literarne mreže Traduki in drugih. Leta 2014 je prejela nagrado Regule Renschler, ki jo podeljuje Združenje mednarodne prevajalske šole Looren v Švici. Poleg prevajanja dela tudi kot glavna urednica v bolgarski založbi Sonm.

Todorka Mineva je prevedla iz francoščine v bolgarščino humanistična dela Emmanuela Levinasa, Paula Ricoeurja, Jeana-Françoisa Lyotarda, Emmanuela Mounierja, Henrija Bergsona in Antonina Artauda ter literarna dela Emila Verhaerena, Andréja Gida, Marguerite Duras, Nathalie Sarraute, Jacquesa Chessexa in pravljice Charlesa Perraulta, Madame d’Aulnoy ter Madame de Beaumont.

Med rezidenčnim bivanjem na Dolu pri Hrastniku se bo posvečala prevajanju knjige On Painting Gillesa Deleuzeja v bolgarščino.

September 2025: Zdenka Štimac (Francija)

Septembrska rezidentka Sovretovega kabineta na Dolu pri Hrastniku je Zdenka Štimac, prevajalka in lektorica iz Francije.

Prevajalsko pot je začela z deli slovenskih prozaistov, pesnikov in dramatikov, med njimi Franceta Bevka, Alojza Rebule, Brine Svit, Daneta Zajca in Draga Jančarja. Kot diplomirana lektorica je deset let sodelovala s časopisi in založbami, leta 2013 pa ustanovila lastno založbo Éditions franco-slovènes & Cie. Njen prevajalski opus v francoski jezik obsega tudi poezijo Tomaža Šalamuna, prozo tržaškega pisatelja Marka Sosiča in klasika Frana Levstika, med drugim tudi njegovo znamenito umetno pripovedko Martin Krpan z Vrha. Kasneje je prevajala tudi dela Svetlane Makarovič, Srečka Kosovela in Mihe Mazzinija. Poleg prevajanja dela tudi kot lektorica pri francoskem dnevniku Le Monde, kjer od leta 2021 vodi lektorski oddelek.

Med rezidenčnim bivanjem na Dolu pri Hrastniku se bo posvečala prevajanju romana Otroštvo Mihe Mazzinija.

September 2025: Giorgia Maurovich (Italija)

Prevajalka Giorgia Maurovich se našega prevajalskega rezidenčnega programa »Sovretov kabinet« na domačiji Pri Kovačevih na Volčjem Gradu na Krasu udeležuje septembra.

Giorgia Maurovich je otroštvo preživela ob italijansko-slovenski meji. Po diplomi iz nemškega in poljskega jezika in književnosti na Univerzi v Bologni je študij nadaljevala na področju primerjalne književnosti in prevodoslovja. Poleg nemščine in poljščine prevaja še iz angleščine in slovenščine. Giorgia Maurovich ustvarja tudi na kulturnem in literarnem področju. Je raziskovalka in pisateljica, med drugim piše eseje in pripravlja svojo prvo esejistično zbirko, prispevke pa objavlja v različnih spletnih in tiskanih revijah.

Rezidentka se bo med svojim bivanjem na Volčjem Gradu posvetila prevodu zbirke literarnih esejev Kamen in glas Mladena Dolarja.

Avgust 2025: Michael Biggins (ZDA)

Prevajalec Michael Biggins je drugi rezident našega prevajalskega rezidenčnega programa »Sovretov kabinet« na domačiji Pri Kovačevih na Volčjem Gradu na Krasu. Prevedel je vrsto sodobnih slovenskih literarnih klasikov v angleščino, med njimi roman Alamut Vladimirja Bartola (Scala House Press, 2004), pet romanov Draga Jančarja (Galjot, Posmehljivo poželenje, Severni sij, Drevo brez imena, To noč sem jo videl), tri pesniške zbirke Tomaža Šalamuna (Balada za Metko Krašovec, Table, Sinji stolp), romana Nekropola Borisa Pahorja (Harcourt, 1995) in Prišleki Lojzeta Kovačiča (Archipelago Books, 2016–2026) ter druge. Biggins je prejemnik Lavrinove diplome (2015), Trubarjevega priznanja (2020), od leta 2023 je tudi dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Na Univerzi Washington v Seattlu predava slavistiko s slovenskim jezikom in literaturo, ob tem je tudi kustos za slavistične, baltske in vzhodnoevropske knjižnične zbirke, ki štejejo več kot pol milijona enot.

Michael Biggins se bo med rezidenčnim bivanjem na Volčjem Gradu posvetil prevajanju spominov Vladimirja Bartola na mlada leta v slovenskem Trstu pod habsburško monarhijo, zbranih v delu Mladost pri sv. Ivanu. Pri prevajanju oz. razjasnitvi pojmovnih in faktografskih nejasnosti v izvirniku mu bo v pomoč gradivo Narodne in študijske knjižnice (NŠK) v Trstu, kjer bo pridobil tudi koristno slikovno gradivo za angleško izdajo. S kustosi Muzeja tržaške književnosti (LETS) v Trstu se bo posvetoval o morebitni vlogi Bartolove Mladosti v razstavah muzeja.

Julij 2025: Lucia Gaja Scuteri (Slovenija)

Prevajalka Lucia Gaja Scuteri je prva rezidentka v okviru našega prevajalskega rezidenčnega programa »Sovretov kabinet«, ki bo gostovala na domačiji Pri Kovačevih na Volčjem Gradu na Krasu. Lucia Gaja Scuteri, rojena v Ljubljani, je odraščala v Neaplju v Italiji. Po magistrskem študiju vzhodnoevropskih jezikov in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Neaplju »L’Orientale« je leta 2017 doktorirala iz sodobne zgodovine in slovenščine na Univerzi na Primorskem v Kopru. Že od dodiplomskega študija kot prevajalka, tolmačka in soorganizatorka kulturnih dogodkov in strokovnih ter znanstvenih srečanj promovira slovensko književnost in kulturo v južni Italiji. Dela kot prevajalka iz slovenščine v italijanščino in kot kulturna posrednica. Od leta 2017 v Neaplju z neprofitnim kulturnim združenjem A Voce Alta in knjižnico Laterzagorà sodeluje pri organizaciji dogodkov s sodobnimi slovenskimi avtorji in avtoricami. Kot mlada prevajalka je v obdobju med letoma 2019 in 2023 sodelovala pri evropskem projektu CELA, v novem programskem obdobju pa je v projekt vključena kot mentorica prevajanja. Živi in ​​dela med Neapljem, Irsko in Slovenijo.

Lucia Gaja Scuteri se bo med rezidenčnim bivanjem na Volčjem Gradu posvetila dokončanju prevodnega osnutka mladinskega romana Evalda Flisarja Alica v nori deželi. Poleg tega bo oblikovala t. i. »book proposal« za romana Pričakovanja Anje Mugerli in Tega se ne da izbrisati Andraža Rožmana. Skupaj s prof. dr. Martino Ožbot z Univerze v Ljubljani bo sodelovala tudi pri izvedbi slovensko-italijanskega prevajalskega seminarja Satelit v organizaciji Založništva tržaškega tiska, Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik FF UL in Zavoda dobri svet, ki bo pod vodstvom urednice, prevajalke in lektorice Martine Kafol potekal med 24. in 27. julijem 2025.

Junij 2025: Maria-Gabriela Constantin (Romunija)

Junijska rezidentka Sovretovega kabineta na Dolu pri Hrastniku je romunska prevajalka 𝗠𝗮𝗿𝗶𝗮-𝗚𝗮𝗯𝗿𝗶𝗲𝗹𝗮 𝗖𝗼𝗻𝘀𝘁𝗮𝗻𝘁𝗶𝗻. Diplomirala je iz grškega jezika s književnostjo na Univerzi ELTE v Budimpešti, magistrirala pa iz jugovzhodno evropskih študij na Fakulteti za politične vede in javno upravo v Atenah.

Njen literarni prvenec Laura’s Hundred Words je izšel leta 2010, sledili sta deli Ferdinand’s Loves (2015) in Kingdom of a Day (2021). Iz madžarščine in grščine je v romunščino prevedla romane Viktorja Horvátha, Rhee Galanaki, Ferenca Vinczeja, eseje Béle Hamvasa, gledališke igre Csabe Kissa, Kristófa Kelemena in pesmi Miklósa Radnótija. Je članica združenja Artlit (Romunskega združenja književnih prevajalcev).

Maria-Gabriela Constantin se bo med rezidenčnim bivanjem na Dolu pri Hrastniku posvetila prevajanju knjige Utas és holdvilág Antala Szerba iz madžarščine v romunščino. Ta čas bo izkoristila tudi za spoznavanje slovenske literarne in prevajalske pokrajine.

Junij 2025: Maciej Piotrowski (Poljska)

Junijski rezident Sovretovega kabineta na Dolu pri Hrastniku je poljski prevajalec Maciej Piotrowski. Dela kot vodja kulturnih programov na Kolidžu Vzhodne Evrope (Kolegium Europy Wschodniej) in prevaja iz ukrajinščine v poljščino, ukvarja pa se predvsem s prevodi uveljavljenih klasikov. Prevedel je nekatere pomembne romane 20. stoletja, kot so dela Vasyla Barke, Maika Johansena; za prevod njegovega eksperimentalnega romana Podróż uczonego doktora Leonarda i jego przyszłej kochanki, przepięknej Alcesty, do Szwajcarii Słobodzkiej je prejel literarno nagrado young face revije Literatura na Świecie in bil nominiran za literarno nagrado Gdynia, in pesniško zbirko Niech odejdą z niczym Grigorija Čubaja.

Maciej Piotrowski se bo v času rezidenčnega bivanja v Sloveniji posvetil prevajanju knjige Lost ships Miroslava Lajuka iz ukrajinščine v poljščino. Rezidenčno bivanje bo izkoristil tudi za spoznavanje slovenske literarne in prevajalske pokrajine.

Maj 2025: Vladimir Fe𝘀̌𝗰̌enko (Rusija)

Majski rezident Sovretovega kabineta na Dolu pri Hrastniku je ruski prevajalec Vladimir Fe𝘀̌𝗰̌enko. Je višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za jezikoslovje RAS in svoje delo objavlja v publikacijah s področja teoretičnega jezikoslovja, poezije, semiotike in avantgardnih študij. Je avtor knjig Laboratorij logotipa: jezikovni eksperiment v avantgardni ustvarjalnosti (2009, v ruščini), Nastanek znaka. Eseji iz lingvistične estetike in semiotike umetnosti (2014, v ruščini, v soavtorstvu z O. Koval’), Jezikovni obrati literarne avantgarde (2018, v ruščini), Jezik v jeziku: Umetniški diskurz in temelji jezikovne estetike (2022, v ruščini), ter Ruska in ameriška poezija eksperimenta: Jezikovna avantgarda (2023). V ruščino je prevedel tudi dela avtorjev, kot so Gertrude Stein, E. E. Cummings, Eugene Jolas in Wyndham Lewis. Prevaja tudi dela sodobnih srbskih in slovenskih pesnikov.

Vladimir Feščenko se bo v času rezidenčnega bivanja v Sloveniji posvetil prevajanju epske pesnitve Vrata nepovrata Borisa A. Novaka iz slovenščine v ruščino. Rezidenčno bivanje bo izkoristil za neposredno komunikacijo z avtorjem in dostop do referenčnega gradiva, ki bi mu pomagalo pri kvalitetnem prevodu.

April 2025: Emese Rajsli (Madžarska/Srbija)

Aprilska rezidentka Sovretovega kabineta na Dolu pri Hrastniku je madžarsko-srbska prevajalka Emese Rajsli. Študirala je madžarski jezik in literaturo na filozofski fakulteti v Novem Sadu. Več let je delala kot profesorica madžarskega jezika in literature ter madžarščine kot tujega jezika, prav tako pa kot urednica, lektorica in novinarka. Trenutno se ukvarja z urejanjem madžarsko-srbskega slovarja, ki bo izšel pri založbi Forum. Je gostujoča profesorica na Univerzi v Szegedu na oddelku za slavistiko ter prevajalka iz bosanščine, hrvaščine, makedonščine, črnogorščine, srbščine in slovenščine v madžarščino. Njen prevajalski opus vključuje mnoge slovenske avtorje, med drugimi Andreja Blatnika, Evalda Flisarja, Vinka Möderndorferja, Anjo Mugerli, Gorana Vojnovića, Prežihovega Voranca in  Uroša Zupana.

V času bivanja v Sovretovem kabinetu se bo ukvarjala s prevajanjem knjige Na klancu avtorice Tine Vrščaj. Rezidenčno bivanje bo izkoristila tudi za poglabljanje poznavanja slovenske literarne in prevajalske scene, saj sestavlja projekt za razpis Ustvarjalna Evropa, v katerega bo vključila tudi roman Na klancu Tine Vrščaj.

Marec 2025: Markus Roduner (Švica)

Marčevski rezident Sovretovega kabineta na Dolu pri Hrastniku je švicarski prevajalec Markus Roduner. Študiral je baltske in slovanske jezike in književnosti ter zgodovinsko jezikoslovje na Univerzi v Bernu. Od leta 1992 živi v Litvi, od lani pa deloma v Vilni in deloma v Rigi. Več let je poučeval nemščino kot tuji jezik in osem let delal na Inštitutu za litovski jezik. Od leta 2002, ko je bila Litva častna gostja knjižnega sejma v Frankfurtu, prevaja leposlovje iz litovščine in latvijščine. Prevedel je več kot dvajset romanov in kratkoproznih zbirk ter dve pesniški zbirki. Deset let je organiziral festival evropske proze v Litvi, na katerem so se predstavili tudi gostje iz Slovenije. Od leta 2021 vodi založbo Hieronymus Litovskega združenja književnih prevajalcev. Je tudi glavni urednik spletne revije Litterae Minores za manjše evropske književnosti (trenutno litovsko, latvijsko, dansko, nizozemsko, švicarsko, katalonsko, slovensko in hrvaško).

V času bivanja v Sovretovem kabinetu se bo ukvarjal s prevajanjem knjige 2084 avtorice Unė Kaunaitė. Rezidenčno bivanje bo izkoristil tudi za povezovanje s slovenskimi avtorji in prevajalci ter za urejanje prispevkov za spletno revijo Litterae Minores.

November 2024: Nadežda Starikova (Rusija)

Dr. Nadežda Starikova, novembrska rezidentka Sovretovega kabineta na Dolu pri Hrastniku, živi v Moskvi, po izobrazbi pa je diplomirana slovenistka in edina doktorica filologije v Ruski federaciji, katere tema disertacije je bila samo slovenska književnost. Danes je profesorica na Oddelku za slovansko filologijo Filološke fakultete Moskovske državne univerze M. V. Lomonosova in predstojnica na Oddelku za sodobne književnosti srednje in jugovzhodne Evrope na Inštitutu za slavistiko Ruske akademije znanosti v Moskvi. Nadežda Starikova je avtorica več znanstvenih monografij, kot na primer Slovenski zgodovinski roman 1920–1930. Tipologija, genealogija, poetika (2006), Slovenska književnost (od začetkov do preloma 19. in 20. stoletja) (2010), Slovenska književnost 20. stoletja (2014), Literatura v sociokulturnem prostoru samostojne Slovenije (2018), in več kot dvesto člankov in študij. Izbrala je dela in uredila prvo antologijo slovenskih avtorjev in  avtoric v Rusiji po osamosvojitvi, ki je izšla z naslovom Sodobna slovenska proza, poezija, dramatika (Ljubljana, 2001). V ruščino je prevedla dela Mojce Kumerdej, Suzane Tratnik, Maruše Krese, Draga Jančarja, Andreja Blatnika, Dina Bauka, Dušana Jovanovića Janija Virka in Evalda Flisarja.
Leta 2010 je prejela Pretnarjevo nagrado oz. častni naziv »ambasadorka slovenske književnosti in jezika«, ki jo podeljujejo Ustanova Velenjska knjižna fundacija, književna asociacija Velenika in Mestna občina Velenje v okviru festivala Mednarodni Lirikonfest Velenje. Je večkratna udeleženka Mednarodnega prevajalskega seminarja slovenske književnosti, ki poteka v organizaciji DSKP v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo RS.
V času bivanja v Sovretovem kabinetu se bo ukvarjala s prevodom Jančarjeve drame Veliki briljantni valček v okviru projekta Moderna srednjeevropska drama na ruskem odru. Rezidenčno bivanje bo izkoristila za srečanje z avtorjem, spoznavanje zgodovinskega in kulturnega konteksta ter proučevanje referenčnega gradiva, ki ji bo v pomoč pri pisanju spremne besede.

Oktober 2024: Maria Florencia Ferre (Argentina)

Prevajalka, urednica in pesnica Maria Florencia Ferre prihaja iz Argentine, kjer živi v buenosaireški provinci Arturo Seguí, del vsakega leta pa preživi v kraju Trevelin, ki se nahaja v provinci Chubut v Patagoniji. S prevajanjem slovenske književnosti se ukvarja že več kot deset let, učenja slovenščine pa se je lotila povsem po naključju, prek prijatelja s slovenskimi koreninami. V španščino je prevedla dela Draga Jančarja, Dušana Šarotarja, Aleša Štegra, Janija Virka, Alojza Ihana in Petra Svetine ter Suzane Tratnik, Mojce Kumerdej, Anje Štefan in Renate Salecl. Lotila se je tudi slovenskih klasikov, med njimi Lili Novy, Daneta Zajca, Edvarda Kocbeka in povesti Martin Krpan Frana Levstika. Prevajalka vseskozi izpopolnjuje znanje slovenskega jezika, med drugim je redna udeleženka Mednarodnega prevajalskega seminarja slovenske književnosti, ki vsako leto poteka v organizaciji DSKP in s finančno podporo Javne agencije za knjigo, leta 2017 pa je prejela tudi rezidenčno štipendijo založbe Goga in mesec dni preživela v Novem mestu.
Sovretov kabinet je prvič obiskala pred dvema letoma in bila prevzeta tako nad Dolom pri Hrastniku, ki ji je nudil obilo miru za prevajanje, kot nad slovensko naravo. Takrat je obljubila, da se ponovno vrne, in letos sta jo k nam pripeljala dva prevajalska podviga – romana Zvezdna karta in Nikomah poroča Dušana Šarotarja (založba Goga). Ferre, ki je za prevod Šarotarjevega romana Panorama leta 2017 prejela nagrado bralcev César López Cuadras v Mehiki, želi avtorjev opus prevesti v celoti, rezidenčno bivanje pa bo izkoristila za srečanje s pisateljem in pogovore o prevajalskih dilemah, s katerimi se je srečala pri prevajanju.
Maria Florencia Ferre ob prevajanju piše tudi svojo poezijo. Njen pesniški prvenec El río je izšel leta 1997, posamezne pesmi pa vseskozi objavlja v različnih literarnih revijah. Redno piše tudi za spletni reviji Eslavia.com.ar in Opcitpoesia.com.

Konec septembra in začetek oktobra 2024: Darko Spasov (Severna Makedonija)

Priznani prevajalec in dramaturg Darko Spasov živi v Skopju, kjer je študiral južnoslovansko književnost, češčino in beloruščino na Univerzi sv. Cirila in Metoda. Prevajanju slovenske književnosti se je posvetil po nekaj letih bivanja v Sloveniji, kamor je leta 2001 prebegnil pred državljansko vojno. Od takrat je v makedonščino prevedel mnoge slovenske avtorje in avtorice, med njimi Draga Jančarja, Borisa Pahorja, Tadeja Goloba, Sebastijana Preglja, Petra Rezmana, Petra Svetino, Andreja Rozmana Rozo, pa tudi Suzano Tratnik, Veroniko Simoniti, Cvetko Bevc, Stanko Hrastelj in Anjo Štefan. Spasov prevaja tudi iz angleškega jezika. Leta 2019 je za prevod drame Brana (The Weir; slov. Jez, prevedla Tina Mahkota) Conorja McPhersona prejel drugo nagrado eurodram. Leta 2020 je bil njegov prevod knjige Močvirniki Barbare Simoniti nagrajen kot najboljša prevodna knjiga za otroke in mladino Makedonskega združenja založnikov. Letos pa je s prevodom romana Agni Boruta Kraševca uvrščen na dolgi seznam nominirancev za nagrado Dragi, ki se vsako leto podeljuje za najboljši književni prevod v makedonščino. Je redni udeleženec Mednarodnega seminarja slovenske književnosti, ki ga organizira DSKP v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo RS.

September 2024: Ljudmil Dimitrov (Bolgarija)

Dr. Ljudmil Dimitrov, priznani prevajalec iz slovenskega v bolgarski jezik, redni profesor na katedri za rusko književnost na Fakulteti slovanskih filologij Sofijske univerze Sv. Klimenta Ohridskega ter lektor za bolgarski jezik, književnost in kulturo Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete UL. Društvo slovenskih književnih prevajalcev mu je leta 2017 podelilo Lavrinovo diplomo, priznanje za izjemen prispevek na področju posredovanja slovenske književnosti v druge jezikovne kulture, Zveza bolgarskih prevajalcev pa ga je leta 2021 nagradila s priznanjem za izjemen prevod Poezij Franceta Prešerna v bolgarščino. Ljudmil Dimitrov, ki prevaja prozo, poezijo in dramatiko ter znanstvena dela, je v bolgarščino prevedel Draga Jančarja, Anjo Golob, Simono Semenič, Vinka Möderndorferja, Andreja Blatnika, Matjaža Zupančiča, Aleša Štegra, Stanko Hrastelj, Evalda Flisarja, Franceta Prešerna, Ivana Cankarja, Zofko Kveder in druge avtorje oz. avtorice. Meni, da je slovensko leposlovje v Bolgariji brano in lepo sprejeto, v gledališčih je bilo uprizorjenih tudi nekaj slovenskih dram. Dimitrov prevaja tudi iz ruščine in angleščine in je simultani tolmač, prav tako je avtor več kot 250 člankov in študij, monografij, učbenikov, priročnikov, zbornikov in antologij. Kot gostujoči profesor je predaval na različnih univerzah po Evropi in se večkrat udeležil Mednarodnega seminarja slovenske književnosti, ki ga organizira DSKP v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo RS.
V času bivanja v Sovretovem kabinetu se bo posvetil svojemu večletnemu prevajalskemu projektu – prevajanju izbora poezije slovenske moderne oz. izboru pesmi Cankarja, Župančiča, Ketteja in Murna. Razen Cankarjeve Erotike, ki je izšla leta 2016 v njegovem prevodu, ostali trije avtorji še niso bili prevedeni v bolgarščino. Izbor poezije bo Dimitrov pospremil s poglobljenim avtorskim uvodom, v katerem bo predstavil poetiko in kontekst slovenske moderne, primerjal slovenski in bolgarski literarni modernizem ter njegovo povezovanje z drugimi vejami umetnosti.

Junij 2024: Zuzana Finger (Nemčija)

Dr. Zuzana Finger se je rodila na Slovaškem, živi pa v Nemčiji. V nemški jezik prevaja iz albanskega, češkega, slovenskega, srbskega, slovaškega in madžarskega jezika. Na Svobodni univerzi v Berlinu je doštudirala slavistiko in balkanistiko ter leta 1996 doktorirala z disertacijo iz slovaško-madžarske dvojezičnosti. Od leta 2020 je članica Zveznega združenja tolmačev in prevajalcev (BDÜ) in od leta 2022 članica Združenja nemško govorečih prevajalcev književnih in znanstvenih del (VdÜ). Poleg prevajanja in tolmačenja poučuje književno prevajanje na Univerzi v Jeni. Večino literarnih del je prevedla iz albanščine in bila leta 2018 nominirana za nemško gledališko nagrado za prevod igre za otroke Mlini na veter albanskega dramatika Jetona Neziraja. V zadnjih letih se posveča tudi prevajanju iz slovenščine. Poleg pesmi Denisa Škofiča je prevedla roman Pontonski most (Ponton-Brücke) Suzane Tratnik, ki je izšel leta 2023 pri založbi Konkursbuch Verlag, trenutno pa se posveča prevajanju avtoričine kratkoprozne zbirke Škarje. Zuzana Finger je prejemnica več prevajalskih štipendij ter se redno udeležuje prevajalskih seminarjev, delavnic in rezidenc. Bivanje v Sloveniji bo izkoristila za srečanje s Suzano Tratnik in za udeležbo na 14. mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti, ki ga organizira DSKP v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo RS.

April–maj 2024: Gabija Kiaušaitė (Litva)

Prevajalka in tolmačka Gabija Kiaušaitė, prihaja iz Litve. Svojo študijsko pot je začela na Fakulteti za filologijo Univerze v Vilni, kjer je diplomirala iz litovskega in slovenskega jezika, slednjega pa je leto dni študirala tudi na ljubljanski Filozofski fakulteti. Na tej je vpisala tudi magistrski študij sociologije in ga uspešno zaključila, svoj drugi magisterij iz družboslovja pa je nedavno pridobila na Univerzi FH JOANNEUM v Gradcu. Gabija Kiaušaitė poleg slovenščine prevaja tudi iz angleščine in nemščine, svoje znanje pa redno izpopolnjuje na prevajalskih seminarjih – je tudi večkratna udeleženka Mednarodnega prevajalskega seminarja slovenske književnosti, ki ga izvaja DSKP. Že v času študija slovenskega jezika pri nas jo je navdušila slovenska literatura za otroke in mladino. V litovščino je doslej prevedla obe knjigi o Groznovilci Jane Bauer (Groznovilca v Hudi hosti ter Groznovilca in divja zima), kratkoprozno zbirko Kako je Oskar postal detektiv Andreja Rozmana Roze in pravljice Cipercoperček Ide Mlakar Črnič. Vse knjige so izšle pri založbi KUD Sodobnost Int. Za prevod Groznovilce v Hudi hosti ji je litovska sekcija IBBY leta 2016 podelila nagrado za najboljšo prevedeno leposlovno knjigo za otroke. Gabija Kiaušaitė se bo v času rezidenčnega bivanja pri nas posvetila prevajanju dveh slikanic Jane Bauer, in sicer Kako prestrašiti pošast in Kako objeti ježa, ter kriminalki Jezero Tadeja Goloba. Načrtuje tudi srečanje z avtorico in avtorjem ter drugimi slovenskimi založniki.

Februar 2024: Māra Gredzena (Latvija)

Māra Gredzena prihaja iz Latvije in je prevajalka in tolmačka iz angleščine, nemščine, slovenščine in danščine. Na Tehnični univerzi v Rigi je diplomirala iz tehničnega prevajanja, na Latvijski univerzi pa magistrirala iz konferenčnega tolmačenja. Svoje jezikovno znanje redno izpopolnjuje na prevajalskih seminarjih – je tudi večkratna udeleženka Mednarodnega prevajalskega seminarja slovenske književnosti – pa tudi na rezidencah in prevajalskih delavnicah. Doslej je iz slovenščine prevedla več del za otroke pisateljice Jane Bauer (Kako objeti ježa, Groznovilca v Hudi Hosti ter Groznovilca in Divja zima), pravljico Skuhaj mi pravljico! Majde Koren, slikanico Tukaj blizu živi deklica Ide Mlakar Črnič, deli za otroke Alica v nori deželi in Poglej skozi okno Evalda Flisarja, roman za mladostnike Kit na plaži Vinka Möderndorferja, slikanico Čudežni prstan Petra Svetine in antologijo Obrazi slovenske in latvijske LGBT literature. V času rezidenčnega bivanja se bo ukvarjala s prevodom romana Sto let slepote Romana Rozine, nagrajenega s kresnikom leta 2021, in romanom Na zlati obali Evalda Flisarja. Čas v Sloveniji bo izkoristila tudi za srečanje z avtorji in slovenskimi založniki.

***

Rezidenti in rezidentke 2023

December 2023: Minnamari Sinisalo (Finska)

Prevajalka Minnamari Sinisalo prihaja iz Finske in prevaja iz madžarščine v finščino. Na helsinški univerzi je diplomirala in magistrirala iz finskega in madžarskega jezika in kulture ter prevajalskih študij. Poleg enega največjih madžarskih pisateljev Lászla Krasznahorkaia, ki ga trenutno prevaja, je prevedla še Ádáma Bodorja in Natálio Szeifert. Njen prevod Krasznahorkaievega romana Satanov tango so finski kritiki razglasili za najboljši finski prevod leta oz. »samostojno umetniško delo«. Minnamari Sinisalo je za svoje prevajanje prejela več štipendij različnih finskih in madžarskih fundacij, prav tako se redno udeležuje prevajalskih rezidenčnih bivanj na Madžarskem. Prevajanju Lászla Krasznahorkaia se je posvetila tudi v času bivanja v Sovretovem kabinetu na Dolu pri Hrastniku, hkrati je ta čas izkoristila za širše spoznavanje kulturnih, političnih in jezikovnih vidikov srednje in Vzhodne Evrope.

Oktober 2023: Dragana Evtimova (Severna Makedonija)

Prevajalka Dragana Evtimova (1984) prihaja iz Skopja. Na Filološki fakulteti Blaže Koneski Univerze sv. Cirila in Metoda v Skopju je diplomirala iz makedonske in južnoslovanske književnosti ter slovenskega jezika, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz slovenskega jezika in književnosti, magistrirala pa je iz kulturologije na Inštitutu za makedonsko literaturo v Skopju. Dragana Evtimova je v makedonski jezik prevedla dela mnogih slovenskih avtoric in avtorjev, med drugim Nataše Kramberger, Suzane Tratnik, Katarine Marinčič, Polone Glavan, Jele Krečič, Gorana Vojnovića, Jasmina B. Freliha, Mihe Mazzinija in Andreja Blatnika. Svoje prevajalsko znanje izpopolnjuje z udeležbo na prevajalskih delavnicah in seminarjih. Ob prevajanju tudi sama ustvarja; je avtorica več pesniških zbirk in romana (v soavtorstvu z Vladimirjem Lukašem). Njene pesmi so bile prevedene v več jezikov in objavljene v domačih in tujih literarnih revijah (v slovenščini v reviji Poetikon). Od leta 2017 je članica Društva makedonskih pisateljev. Dragana Evtimova namerava v času rezidenčnega bivanja končati svoj prevod romana Zaspi, mala moja, zaspi pisateljice Irene Svetek, navezati stike s čim več slovenskimi založniki in spoznati nova slovenska literarna imena in dela.

September 2023: Ricardo Ruiz León (Mehika)

Prevajalec Ricardo Ruiz León prihaja iz mehiške prestolnice, kjer živi že vse svoje življenje. Na Nacionalni avtonomni univerzi v Mehiki je z odliko diplomiral iz nemškega jezika in književnosti ter na Mehiškem kolidžu magistriral iz prevajanja. Dela kot svobodni prevajalec iz nemškega in angleškega jezika v španščino, od leta 2022 pa je tudi generalni sekretar Društva mehiških književnih prevajalcev – Ametli. Doslej je prevedel avtorje, kot so V. Schlöndorff, J. Roth, A. J. Liebeskind, P. Celan in Heinrich von Morungen. Ruiz León se redno udeležuje prevajalskih delavnic v južnoameriških državah, gostoval pa je tudi v Kanadi, Švici in Nemčiji. Poleg nemške literature, predvsem iz 18. stoletja, in drugih umetnostnih področij ga zanimata tudi filozofija in zgodovina. Na rezidenci, ki je zanj posebna tudi zato, ker mu omogoča odmik od vsakodnevnega velemestnega vrveža in hrupa, se bo posvetil prevajanju pesmi, ki jih je uvrstil v antologijo poezije nemško govorečega prostora od ekspresionizma do padca Berlinskega zidu. Antologija, ki jo pripravlja, bo vključevala priznane avtorje in avtorice, kot so Paul Celan, Ingeborg Bachmann, Georg Trakl, Else Lasker- Schüler, Gottfried Benn in druge.

Junij 2023: Alina Popescu (Romunija)

Prevajalka iz slovenskega v romunski jezik ter doktorska študentka Fakultete za tuje jezike in književnosti Univerze v Bukarešti se ukvarja z disertacijo, naslovljeno Postmodernizem v slovenski kratki zgodbi. Čeprav je diplomirala iz hrvaškega in francoskega jezika, se je slovenščine kot tretjega jezika začela učiti že leta 2000 in jo vse do danes izpopolnjevala na lektoratih Univerze v Bukarešti, seminarjih na ljubljanski Filozofski fakulteti, pri Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik in na  Mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti v organizaciji Javne agencije za knjigo RS.
Iz slovenščine je prevedla naslednja dela: knjigi za otroke Groznovilca in divja zima ter Groznovilca v hudi hosti Jane Bauer, romana Sušna doba Gabriele Babnik in Čefurji raus! Gorana Vojnovića, odlomek Cankarjeve Hiše Marije Pomočnice za Antologijo literature Ivana Cankarja s prevodi v tuje jezike, gledališko delo Nikita. Rojena 1985., ki so jo za Gledališče Glej zasnovali Miha Golob, Maruša Majer in Maja Šorli, v Romuniji pa je bila uprizorjena v Teatrul Mic v Bukarešti ter Čehovo igro Višnjev vrt, uprizorjeno v SNG Maribor, ki je gostovala na mednarodnem gledališkem festivalu v Bukarešti. Trenutno je v središču njenega zanimanja slovenska literatura za otroke in mladino, ki se ji posveča tudi na prevajalski rezidenci.

Maj 2023: Thomas Edward McDonald (ZDA)

Prevajalec in doktorski kandidat primerjalne književnosti na Univerzi Stanford v Silicijevi dolini v Kaliforniji v svoji doktorski nalogi, naslovljeni Reinventing the Politics of Literature: Rediscovery, Ritual, and Reference as Concepts of Repetition in the Works of Peter Handke and Lee Yangji, proučuje avstrijsko-slovenske vzporednice in odnos do slovenske dediščine Petra Handkeja ter japonsko-korejske vzporednice romanopiske Lee Yangji. Poleg moderne in sodobne nemške, južnoslovanske in japonske literature in filma, s katerimi se znanstveno ukvarja, trenutno poučuje tudi slovenski jezik na lektoratu na Univerzi Stanford. V angleščino je prevedel knjigo za otroke Slinko avtorja Boža Cerarja, esej Poročilo iz devete dežele (1991) Draga Jančarja, pesmi Srečka Kosovela, Gustava Januša, Fabjana Hafnerja in prozo Jožeta Snoja ter še nekaj del iz drugih tujih jezikov. Je avtor več znanstvenih člankov, med drugim Conceptions of ‘Repetition’ in Post-Yugoslav Slovene Literature and Film (2021) in Place-Writing Before the Storm: Space and Place as Dimensions of Complexity in Peter Handke’s pre-1990s Work as a Preface to the Yugoslav Polemics (2022). Na prevajalski rezidenci se ukvarja z raziskovanjem literarnih opusov in svojimi prevodi Hafnerja in Snoja, ki še nista objavljena v angleščini.

April 2023: Tomasz Zarębski (Poljska)

Doktor filozofije in profesor na Fakulteti za izobraževanje Univerze v Spodnji Šleziji Tomasz Zarębski je tudi prevajalec iz angleščine v poljščino ter glavni urednik revije Instead: Interdisciplinary Studies in Education & Society / TERAŹNIEJSZOŚĆ – CZŁOWIEK – EDUKACJA. Znanstveno se ukvarja predvsem s filozofijo jezika v povezavi s kognitivno znanostjo, s teorijo argumentacije, racionalizma, pragmatizma in neopragmatizma. Je avtor dveh filozofskih knjig in številnih znanstvenih člankov. Doslej je v poljščino prevedel deli Stephena Toulmina (Cosmopolis in The Philosophy of Science) ter veliko esejev in znanstvenih člankov filozofov, kot so Ludwig Wittgenstein, Jacques Derrida, John Searle, Stanley Cavell, James Conant, Slavoj Žižek. Na rezidenci se bo posvečal prevajanju Toulminovega najvplivnejšega dela The Uses of Argument (1958), ki hkrati predstavlja temeljno delo sodobne teorije argumentacije.

Podrobnejša biobibliografija Tomasza Zarębskega je dostopna tukaj.

Marec 2023: Inesa Kuryan (Belorusija/Poljska)

Beloruska književna prevajalka, slovenistka in polonistka Inesa Kuryan je v beloruščino in ruščino prevedla več slovenskih avtoric in avtorjev, mdr. novele Draga Jančarja in roman Filio ni doma Berte Bojetu, ter uredila Zbirko sodobne slovenske kratke proze (D. Jančar, A. Blatnik, S. Tratnik, A. Morovič, A. Skubic, A. Čar, D. Čater, B. Smole) in Zbirko sodobne slovenske poezije (K. Kovič, D. Zajc, S. Makarovič, T. Šalamun, E. Vovk, A. Medved, M. Dekleva, I. Osojnik, A. Debeljak, A. Ihan, P. Čučnik). Ob tem je redna udeleženka mednarodnega prevajalskega seminarja, namenjenega tujim prevajalcem slovenske književnosti; udeležila se ga je v Ljubljani, Mariboru in Novem mestu. Od začetka leta 2022, ko je zaradi težkih razmer zapustila Belorusijo, živi v Lódžu na Poljskem, kjer je zaposlena na Akademiji za humanistiko in ekonomijo. Ob znanstvenem delu je njen trenutni prevajalski izziv prevod romana Doberdob Prežihovega Voranca v poljščino. Z njim se ukvarja tudi v času svojega bivanja v Sovretovem kabinetu, pri čemer ji bo v pomoč prevajalski in znanstveni kolega, dr. Wiesław Przybyła. Rezidenca ji bo omogočila, da od blizu spozna kraje, kjer je potekala soška fronta, in prouči nekatere vire, dostopne le v slovenskih knjižnicah. Inesa Kuryan meni, da je tematika romana Doberdob danes aktualna bolj kot kdajkoli: govori o usodi majhnih narodov, ki lahko tako rekoč izginejo v bitkah velikih imperijev.

Februar 2023: Marlena Gruda (Poljska)

Slavistka, prevajalka in doktorica znanosti s področja humanističnih ved Marlena Gruda je zaposlena na Inštitutu za slovansko filologijo Jagelonske univerze v Krakovu in se ukvarja z zgodovino slovenske književnosti ter teorijo in prakso prevajanja. Je avtorica monografije Zaczynając od różnicy. Przemiany bohatera w powieści słoweńskiej po 1991 roku. V poljščino je prevedla poezijo Anje Golob (v soprevodu z M. Biedrzyckim), Milana Dekleve, Klemna Piska, prozo Vlada Žabota, Evalda Flisarja, Mihe Mazzinija, Jasmina B. Freliha ter knjige za otroke in mladino Petra Svetine, Jane Bauer, Žige X. Gombača. Poljska prevoda Wymazana Mihe Mazzinija in Na / pół Jasmina B. Freliha sta bila nominirana za nagrado angelus 2021, zbirka pesmi Anje Golob pa za nagrado evropski pesnik svobode 2022. V sodelovanju z različnimi kulturno-izobraževalnimi ustanovami organizira in izvaja dogodke povezane s slovensko literaturo, kot so festival Mesec avtorskih srečanj v Vroclavu, Lirikonfest, Slovanske regije kulture – Slovenija v Šleziji, Panonske demistifikacije, Čas za slovensko književnost, CROWD idr. Je prejemnica državnih štipendij CEEPUS, MNiSW, MVZT in večkratna udeleženka Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani ter Mednarodnih prevajalskih seminarjev v Novem mestu in Mariboru. V Sovretovem kabinetu se je rezidentka pretežno posvetila prevodom dveh projektov v okviru programa Ustvarjalna Evropa. Eden od njiju je projekt Pesnik sodobnosti – glasovi prihodnosti v sodelovanju s Pionirskim domom v Ljubljani.

***

Rezidenti in rezidentke 2022

December 2022: Maria Florencia Ferre (Argentina)

Prevajalka, urednica in pisateljica Maria Florencia Ferre se ukvarja s prevajanjem slovenske književnosti že več kot deset let. Redno se udeležuje mednarodnih prevajalskih seminarjev slovenske književnosti in strokovnih izpopolnjevanj, predvsem v Sloveniji. Leta 2017 je prejela rezidenčno štipendijo za bivanje v Novem mestu. Živi in dela v buenosáireški provinci Arturo Seguí in v Trevelinu, v patagonijski provinci Chubut. V španščino je prevedla številne slovenske avtorje in avtorice, med njimi besedila Dušana Šarotarja, Draga Jančarja, Aleša Štegra, Mojce Kumerdej, Janija Virka, Anje Štefan, Suzane Tratnik, Petra Svetine, Renate Salecl, Daneta Zajca, Lili Novy, Edvarda Kocbeka in Frana Levstika. Izdala je lastno pesniško zbirko El río (1997) in kot soavtorica v knjižni obliki tudi etnografsko raziskavo Inventario de sabores. Un viaje por la cocina tradicional de Belén, Catamarca (2013). V različnih revijah objavlja svoje avtorske pesmi in pesmi v prevodu ter članke o prevajalstvu. Redno piše tudi za spletni reviji Eslavia.com.ar in Opcitpoesia.com.

Oktober 2022: Tatjana Žarova (Rusija)

Prevajalka in prevodoslovka Tatjana Žarova je diplomirana slovenistka Moskovske Državne univerze Lomonosov in članica Združenja književnih prevajalcev Rusije. Bila je predavateljica slovenskega in hrvaškega jezika na Moskovski državni univerza za mednarodne odnose, dolga leta je bila zaposlena tudi na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi. Iz slovenšče v ruščino je prevedla dela avtorjev, kot so Ivan Cankar, Andrej Hieng, Matjaž Zupančič, Drago Jančar, Milena Mohorič, Nada Gaborovič idr. Njen prevod romana Draga Jančarja To noč sem jo videl je bil dve leti zapored 2017 in 2018 nominiran na mednarodno Tolstojevo nagrado »Jasna poljana«.

Intervju s Tatjano Žarovo za LUD Literatura. 

September 2022:  Lenka Kuhar Daňhelová in Peter Kuhar (Češka)

Lenka Kuhar Daňhelová je češka pesnica, prevajalka in publicistka. V češčino je prevedla slovenske avtorje in avtorice, kot so Maja Vidmar, Stanka Hrastelj, Meta Kušar in Josip Osti, uredila in prevedla je tri antologije slovenske poezije in pripravila številne revijalne objave slovenske literature v češčini, prevaja pa tudi iz poljščine. Je ustanoviteljica in predsednica avtorskega združenja Stranou/Ob robu ter mednarodnega festivala Evropski pesniki v živo (od 2008). Med mednarodnimi gosti  je na tem festivalu doslej nastopilo kar 55 slovenskih avtorjev in avtoric. Za prevode slovenskih avtorjev v češčino je leta 2013 prejela slovensko prevajalsko nagrado Lirikonov zlát, leta 2018 pa skupaj s Petrom Kuharjem tudi Pretnarjevo nagrado za ambasadorja slovenske literature in kulture.

Peter Kuhar je slavist, novinar in prevajalec leposlovja iz več slovanskih jezikov. Od leta 2008 živi na Češkem. Bil je član uredništva študentskega lista Tribuna, Radia Študent, satiričnega tednika Pavliha, večjezične mednarodne revije Pobocza (Obrobja), med letoma 1975 in 2007 pa tudi avtor in urednik oddaj o kulturi na TV Slovenija. Objavlja v slovenskih in mednarodnih revijah in časnikih (Lirikon21, Vpogledi, Mentor, Sodobnost, Poetikon itd.). S soprogo Lenko Kuhar Daňhelovo vodita češko avtorsko združenje Stranou/Ob robu ter mednarodni festival Evropski pesniki v živo. Za prevode poezije iz slovanskih jezikov v slovenščino in iz slovenščine v češčino je leta 2010 prejel Lirikonov zlát. Leta 2013 ga je Veleposlaništvo Republike Slovenije nagradilo za njegov prispevek k slovenski kulturi, leta 2018 pa je skupaj z Lenko Kuhar Daňhelovo prejel Pretnarjevo nagrado za ambasadorja slovenske literature in kulture.

Intervju z Lenko Kuhar Daňhelovo in Petrom Kuharjem za LUD Literatura.

Avgust 2022: Ivanka Apostolova Baskar (Severna Makedonija)

Ivanka Apostolova Baskar je doktorica znanosti likovne antropologije, doktorirala je  s temo »Zgodovinska antropologija likovnega« na ISH Ljubljana. Med letoma 2001 in 2010 je živela, delala in študirala v Sloveniji. Sodelovala je pri različnih kulturnih in gledaliških projektih, bila je so-avtorica in avtorica stripovskih razstav, gledališka scenografka in kostumografinja, dopisnica iz Slovenije za kulturo za Vreme.mk ter predavateljica vizualne dekonstrukcije in kolažnega stripa. V Makedonijo se je vrnila leta 2010, kjer v Skopju dela kot samostojna književna prevajalka iz slovenščine v makedonščino. Je tudi urednica The Theater Times – mednarodne gledališke revije, gostujoča profesorica Zgodovine umetnosti in dizajna na Fakulteti za umetnost in oblikovanje EURM Skopje in programski vodja Makedonskega centra International Theater Institute/PRODUKCIJA.

Intervju z Ivanko Apostolovo za LUD Literatura.

Julij 2022: Alena Talapila (Belorusija)

Alena Talapila prevaja iz nemščine v beloruščino. Med drugim je prevedla dela Felixa Ackermanna, Uweja Rade in Heinricha Bölla. Za svoje prevajalsko delo je prejela štipendijo Schritte-Stipendium fundacije S.Fischer Stiftung.

Junij 2022: Viktorija Imagulova (Rusija)

Ruska prevajalka in tolmačka Viktorija Imagulova (1987), junijska rezidentka Sovretovega kabineta Društva slovenskih književnih prevajalcev, je na Oddelku za slavistiko Filološke fakultete Državne univerze v Sankt Peterburgu doštudirala srbski in hrvaški jezik. V svojem diplomskem delu se je posvečala teoriji in praksi prevajanja, in sicer problemom prevajanja ruskega leposlovja. Že v tretjem letniku študija pa se je začela učiti slovensko. Znanje slovenščine je redno izpopolnjevala kot organizatorka in prevajalka različnih kulturnih dogodkov v sodelovanju z gosti iz Slovenije (mdr. gostovanje Gledališča na Vasiljevskem v Sloveniji, sodelovanje Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj na mednarodnem festivalu LOFT, nastop mešane pevske skupine Dr. France Prešeren na festivalu Interfolk v Sankt Peterburgu). V preteklih letih, preden je zapustila Rusijo, je službovala tudi kot licencirana turistična vodnica za angleški, hrvaški, slovenski in srbski jezik ter kot pomočnica umetniškega vodje za mednarodne zadeve v enem od sanktpeterburških gledališč.
Intervju z Viktorijo Imagulovo za LUD Literatura.

***

Rezidenti 2021

November/december 2021 in maj 2022: Zsolt Lukács (Madžarska)

Madžarski prevajalec in literarni posrednik Zsolt Lukács je zaključil študij slovenistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Živi v Veliki Kaniži na Madžarskem, kjer dela kot prevajalec iz slovenskega jezika in organizator kulturnih prireditev, ukvarjal pa se je tudi s sirarstvom. V madžarščino je prevedel dela številnih slovenskih avtorjev, med njimi Aleša Debeljaka, Tomaža Šalamuna, Edvarda Kocbeka, Miklavža Komelja, Aleša Štegra idr. Doslej je v madžarščini v njegovem prevodu izšlo 16 pesniških zbirk, nazadnje zbirka Tomaža Šalamuna Balada za Metko Krašovec. Bil je večkratni štipendist prevajalske hiše v Balatonfüredu na Madžarskem, kjer je v slovenščino prevajal pesmi in druga dela madžarskega klasika Attila Józsefa. Leta 2006 je bil kot literarni posrednik povabljen na 21. mednarodni literarni festival Vilenica, leta 2021 pa je sodeloval na Mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti v Ljubljani in Mariboru.

Intervju z Zsoltom Lukácsem za LUD Literatura.

Oktober 2021: Davor Stojanovski (Severna Makedonija)

Davor Stojanovski  je pisatelj, pesnik, pisec dramskih besedil, prevajalec in glasbenik. Magistriral je iz makedonske literature, delal je kot pisec marketinških besedil, lektor in prevajalec. Za svojo prvo gledališko igro je leta 2005 prejel nagrado Anne Frank, dnevni časopis Nova Makedonija mu je leta 2011 podelil nagrado za kratko zgodbo. Bil je tudi med finalisti za nagrado Utrinski Vesnik za svoj romaneskni prvenec, leta 2016 pa je prejel omenjeno nagrado za roman Собирачи на пепел (Zbiralci pepela). Njegov tretji roman Утеха за голите (Tolažba za gole) je bil nominiran za nagrado Evropske unije za književnost (2020). Prevaja iz slovenskega v makedonski jezik (mdr. Drago Jančar, Goran Vojnović, Andrej E. Skubic, Kajetan Kovič). Je tudi nekdanji član makedonske alternativne rock skupine Foolish Green, ki je leta 2013 izdala album Escape. Živi na avstrijskem Koroškem.

Julij 2021: Božidar Brezinščak Bagola (Hrvaška)

Božidar Brezinščak Bagola je uveljavljeni hrvaški pisatelj in prevajalec z bogatim prevajalskim opusom del velikanov slovenske književnosti – od Trubarja do Jurčiča, Ketteja, Murna, Kocbeka, Zajca, Kovačiča idr. Pred leti se je odločil za svoj življenjski projekt – prevod celotnega epa Vrata nepovrata  Borisa A. Novaka. Gre za enega izmed redkih epov v sodobni svetovni književnosti, po obsegu pa enega najdaljših v zgodovini, ki je s 44.000 verzi na 2.300 straneh izšel pri Založbi Goga. Bagola je najprej v celoti prevedel tretjo, najobsežnejšo knjigo Bivališča duš, ki je z naslovom Obitavališta duša, ki jo je predstavljal v okviru svojega bivanja v Sovretovem kabinetu.

Junij 2021: Sebastian Walcher (Avstrija)

Sebastian Walcher je študiral slavistiko in konferenčno tolmačenje v Ljubljani in Gradcu, kjer živi in dela kot prevajalec in tolmač za slovenščino in nemščino. Ukvarja se tudi s povezovanjem eno- in dvojezičnih prireditev in s promocijo slovenske književnosti v nemškem govornem prostoru. V nemščino je prevedel številne slovenske avtorje, kot so Dino Bauk, Svetlana Makarovič, Andrej E. Skubic, Tomaž Šalamun in druge. Sodeluje na različnih prevajalskih delavnicah in seminarjih, med drugim se je večkrat udeležil tudi Mednarodnega prevajalskega seminarja slovenske književnosti in v letih 2017 in 2019 prejel »Übersetzerprämie«, avstrijsko nagrado za posebej uspele prevode iz tujega jezika v nemščino.