Konec septembra in začetek oktobra 2024: Darko Spasov (Severna Makedonija)
Priznani prevajalec in dramaturg Darko Spasov živi v Skopju, kjer je študiral južnoslovansko književnost, češčino in beloruščino na Univerzi sv. Cirila in Metoda. Prevajanju slovenske književnosti se je posvetil po nekaj letih bivanja v Sloveniji, kamor je leta 2001 prebegnil pred državljansko vojno. Od takrat je v makedonščino prevedel mnoge slovenske avtorje in avtorice, med njimi Draga Jančarja, Borisa Pahorja, Tadeja Goloba, Sebastijana Preglja, Petra Rezmana, Petra Svetino, Andreja Rozmana Rozo, pa tudi Suzano Tratnik, Veroniko Simoniti, Cvetko Bevc, Stanko Hrastelj in Anjo Štefan. Spasov prevaja tudi iz angleškega jezika. Leta 2019 je za prevod drame Brana (The Weir; slov. Jez, prevedla Tina Mahkota) Conorja McPhersona prejel drugo nagrado eurodram. Leta 2020 je bil njegov prevod knjige Močvirniki Barbare Simoniti nagrajen kot najboljša prevodna knjiga za otroke in mladino Makedonskega združenja založnikov. Letos pa je s prevodom romana Agni Boruta Kraševca uvrščen na dolgi seznam nominirancev za nagrado Dragi, ki se vsako leto podeljuje za najboljši književni prevod v makedonščino. Je redni udeleženec Mednarodnega seminarja slovenske književnosti, ki ga organizira DSKP v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo RS.
September 2024: Ljudmil Dimitrov (Bolgarija)
Dr. Ljudmil Dimitrov, priznani prevajalec iz slovenskega v bolgarski jezik, redni profesor na katedri za rusko književnost na Fakulteti slovanskih filologij Sofijske univerze Sv. Klimenta Ohridskega ter lektor za bolgarski jezik, književnost in kulturo Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete UL. Društvo slovenskih književnih prevajalcev mu je leta 2017 podelilo Lavrinovo diplomo, priznanje za izjemen prispevek na področju posredovanja slovenske književnosti v druge jezikovne kulture, Zveza bolgarskih prevajalcev pa ga je leta 2021 nagradila s priznanjem za izjemen prevod Poezij Franceta Prešerna v bolgarščino. Ljudmil Dimitrov, ki prevaja prozo, poezijo in dramatiko ter znanstvena dela, je v bolgarščino prevedel Draga Jančarja, Anjo Golob, Simono Semenič, Vinka Möderndorferja, Andreja Blatnika, Matjaža Zupančiča, Aleša Štegra, Stanko Hrastelj, Evalda Flisarja, Franceta Prešerna, Ivana Cankarja, Zofko Kveder in druge avtorje oz. avtorice. Meni, da je slovensko leposlovje v Bolgariji brano in lepo sprejeto, v gledališčih je bilo uprizorjenih tudi nekaj slovenskih dram. Dimitrov prevaja tudi iz ruščine in angleščine in je simultani tolmač, prav tako je avtor več kot 250 člankov in študij, monografij, učbenikov, priročnikov, zbornikov in antologij. Kot gostujoči profesor je predaval na različnih univerzah po Evropi in se večkrat udeležil Mednarodnega seminarja slovenske književnosti, ki ga organizira DSKP v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo RS.
V času bivanja v Sovretovem kabinetu se bo posvetil svojemu večletnemu prevajalskemu projektu – prevajanju izbora poezije slovenske moderne oz. izboru pesmi Cankarja, Župančiča, Ketteja in Murna. Razen Cankarjeve Erotike, ki je izšla leta 2016 v njegovem prevodu, ostali trije avtorji še niso bili prevedeni v bolgarščino. Izbor poezije bo Dimitrov pospremil s poglobljenim avtorskim uvodom, v katerem bo predstavil poetiko in kontekst slovenske moderne, primerjal slovenski in bolgarski literarni modernizem ter njegovo povezovanje z drugimi vejami umetnosti.
Junij 2024: Zuzana Finger (Nemčija)
Dr. Zuzana Finger se je rodila na Slovaškem, živi pa v Nemčiji. V nemški jezik prevaja iz albanskega, češkega, slovenskega, srbskega, slovaškega in madžarskega jezika. Na Svobodni univerzi v Berlinu je doštudirala slavistiko in balkanistiko ter leta 1996 doktorirala z disertacijo iz slovaško-madžarske dvojezičnosti. Od leta 2020 je članica Zveznega združenja tolmačev in prevajalcev (BDÜ) in od leta 2022 članica Združenja nemško govorečih prevajalcev književnih in znanstvenih del (VdÜ). Poleg prevajanja in tolmačenja poučuje književno prevajanje na Univerzi v Jeni. Večino literarnih del je prevedla iz albanščine in bila leta 2018 nominirana za nemško gledališko nagrado za prevod igre za otroke Mlini na veter albanskega dramatika Jetona Neziraja. V zadnjih letih se posveča tudi prevajanju iz slovenščine. Poleg pesmi Denisa Škofiča je prevedla roman Pontonski most (Ponton-Brücke) Suzane Tratnik, ki je izšel leta 2023 pri založbi Konkursbuch Verlag, trenutno pa se posveča prevajanju avtoričine kratkoprozne zbirke Škarje. Zuzana Finger je prejemnica več prevajalskih štipendij ter se redno udeležuje prevajalskih seminarjev, delavnic in rezidenc. Bivanje v Sloveniji bo izkoristila za srečanje s Suzano Tratnik in za udeležbo na 14. mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti, ki ga organizira DSKP v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo RS.
April–maj 2024: Gabija Kiaušaitė (Litva)
Prevajalka in tolmačka Gabija Kiaušaitė, prihaja iz Litve. Svojo študijsko pot je začela na Fakulteti za filologijo Univerze v Vilni, kjer je diplomirala iz litovskega in slovenskega jezika, slednjega pa je leto dni študirala tudi na ljubljanski Filozofski fakulteti. Na tej je vpisala tudi magistrski študij sociologije in ga uspešno zaključila, svoj drugi magisterij iz družboslovja pa je nedavno pridobila na Univerzi FH JOANNEUM v Gradcu. Gabija Kiaušaitė poleg slovenščine prevaja tudi iz angleščine in nemščine, svoje znanje pa redno izpopolnjuje na prevajalskih seminarjih – je tudi večkratna udeleženka Mednarodnega prevajalskega seminarja slovenske književnosti, ki ga izvaja DSKP. Že v času študija slovenskega jezika pri nas jo je navdušila slovenska literatura za otroke in mladino. V litovščino je doslej prevedla obe knjigi o Groznovilci Jane Bauer (Groznovilca v Hudi hosti ter Groznovilca in divja zima), kratkoprozno zbirko Kako je Oskar postal detektiv Andreja Rozmana Roze in pravljice Cipercoperček Ide Mlakar Črnič. Vse knjige so izšle pri založbi KUD Sodobnost Int. Za prevod Groznovilce v Hudi hosti ji je litovska sekcija IBBY leta 2016 podelila nagrado za najboljšo prevedeno leposlovno knjigo za otroke. Gabija Kiaušaitė se bo v času rezidenčnega bivanja pri nas posvetila prevajanju dveh slikanic Jane Bauer, in sicer Kako prestrašiti pošast in Kako objeti ježa, ter kriminalki Jezero Tadeja Goloba. Načrtuje tudi srečanje z avtorico in avtorjem ter drugimi slovenskimi založniki.
Februar 2024: Māra Gredzena (Latvija)
Māra Gredzena prihaja iz Latvije in je prevajalka in tolmačka iz angleščine, nemščine, slovenščine in danščine. Na Tehnični univerzi v Rigi je diplomirala iz tehničnega prevajanja, na Latvijski univerzi pa magistrirala iz konferenčnega tolmačenja. Svoje jezikovno znanje redno izpopolnjuje na prevajalskih seminarjih – je tudi večkratna udeleženka Mednarodnega prevajalskega seminarja slovenske književnosti – pa tudi na rezidencah in prevajalskih delavnicah. Doslej je iz slovenščine prevedla več del za otroke pisateljice Jane Bauer (Kako objeti ježa, Groznovilca v Hudi Hosti ter Groznovilca in Divja zima), pravljico Skuhaj mi pravljico! Majde Koren, slikanico Tukaj blizu živi deklica Ide Mlakar Črnič, deli za otroke Alica v nori deželi in Poglej skozi okno Evalda Flisarja, roman za mladostnike Kit na plaži Vinka Möderndorferja, slikanico Čudežni prstan Petra Svetine in antologijo Obrazi slovenske in latvijske LGBT literature. V času rezidenčnega bivanja se bo ukvarjala s prevodom romana Sto let slepote Romana Rozine, nagrajenega s kresnikom leta 2021, in romanom Na zlati obali Evalda Flisarja. Čas v Sloveniji bo izkoristila tudi za srečanje z avtorji in slovenskimi založniki.
***
Rezidenti in rezidentke 2023
December 2023: Minnamari Sinisalo (Finska)
Prevajalka Minnamari Sinisalo prihaja iz Finske in prevaja iz madžarščine v finščino. Na helsinški univerzi je diplomirala in magistrirala iz finskega in madžarskega jezika in kulture ter prevajalskih študij. Poleg enega največjih madžarskih pisateljev Lászla Krasznahorkaia, ki ga trenutno prevaja, je prevedla še Ádáma Bodorja in Natálio Szeifert. Njen prevod Krasznahorkaievega romana Satanov tango so finski kritiki razglasili za najboljši finski prevod leta oz. »samostojno umetniško delo«. Minnamari Sinisalo je za svoje prevajanje prejela več štipendij različnih finskih in madžarskih fundacij, prav tako se redno udeležuje prevajalskih rezidenčnih bivanj na Madžarskem. Prevajanju Lászla Krasznahorkaia se je posvetila tudi v času bivanja v Sovretovem kabinetu na Dolu pri Hrastniku, hkrati je ta čas izkoristila za širše spoznavanje kulturnih, političnih in jezikovnih vidikov srednje in Vzhodne Evrope.
Oktober 2023: Dragana Evtimova (Severna Makedonija)
Prevajalka Dragana Evtimova (1984) prihaja iz Skopja. Na Filološki fakulteti Blaže Koneski Univerze sv. Cirila in Metoda v Skopju je diplomirala iz makedonske in južnoslovanske književnosti ter slovenskega jezika, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz slovenskega jezika in književnosti, magistrirala pa je iz kulturologije na Inštitutu za makedonsko literaturo v Skopju. Dragana Evtimova je v makedonski jezik prevedla dela mnogih slovenskih avtoric in avtorjev, med drugim Nataše Kramberger, Suzane Tratnik, Katarine Marinčič, Polone Glavan, Jele Krečič, Gorana Vojnovića, Jasmina B. Freliha, Mihe Mazzinija in Andreja Blatnika. Svoje prevajalsko znanje izpopolnjuje z udeležbo na prevajalskih delavnicah in seminarjih. Ob prevajanju tudi sama ustvarja; je avtorica več pesniških zbirk in romana (v soavtorstvu z Vladimirjem Lukašem). Njene pesmi so bile prevedene v več jezikov in objavljene v domačih in tujih literarnih revijah (v slovenščini v reviji Poetikon). Od leta 2017 je članica Društva makedonskih pisateljev. Dragana Evtimova namerava v času rezidenčnega bivanja končati svoj prevod romana Zaspi, mala moja, zaspi pisateljice Irene Svetek, navezati stike s čim več slovenskimi založniki in spoznati nova slovenska literarna imena in dela.
September 2023: Ricardo Ruiz León (Mehika)
Prevajalec Ricardo Ruiz León prihaja iz mehiške prestolnice, kjer živi že vse svoje življenje. Na Nacionalni avtonomni univerzi v Mehiki je z odliko diplomiral iz nemškega jezika in književnosti ter na Mehiškem kolidžu magistriral iz prevajanja. Dela kot svobodni prevajalec iz nemškega in angleškega jezika v španščino, od leta 2022 pa je tudi generalni sekretar Društva mehiških književnih prevajalcev – Ametli. Doslej je prevedel avtorje, kot so V. Schlöndorff, J. Roth, A. J. Liebeskind, P. Celan in Heinrich von Morungen. Ruiz León se redno udeležuje prevajalskih delavnic v južnoameriških državah, gostoval pa je tudi v Kanadi, Švici in Nemčiji. Poleg nemške literature, predvsem iz 18. stoletja, in drugih umetnostnih področij ga zanimata tudi filozofija in zgodovina. Na rezidenci, ki je zanj posebna tudi zato, ker mu omogoča odmik od vsakodnevnega velemestnega vrveža in hrupa, se bo posvetil prevajanju pesmi, ki jih je uvrstil v antologijo poezije nemško govorečega prostora od ekspresionizma do padca Berlinskega zidu. Antologija, ki jo pripravlja, bo vključevala priznane avtorje in avtorice, kot so Paul Celan, Ingeborg Bachmann, Georg Trakl, Else Lasker- Schüler, Gottfried Benn in druge.
Junij 2023: Alina Popescu (Romunija)
Iz slovenščine je prevedla naslednja dela: knjigi za otroke Groznovilca in divja zima ter Groznovilca v hudi hosti Jane Bauer, romana Sušna doba Gabriele Babnik in Čefurji raus! Gorana Vojnovića, odlomek Cankarjeve Hiše Marije Pomočnice za Antologijo literature Ivana Cankarja s prevodi v tuje jezike, gledališko delo Nikita. Rojena 1985., ki so jo za Gledališče Glej zasnovali Miha Golob, Maruša Majer in Maja Šorli, v Romuniji pa je bila uprizorjena v Teatrul Mic v Bukarešti ter Čehovo igro Višnjev vrt, uprizorjeno v SNG Maribor, ki je gostovala na mednarodnem gledališkem festivalu v Bukarešti. Trenutno je v središču njenega zanimanja slovenska literatura za otroke in mladino, ki se ji posveča tudi na prevajalski rezidenci.
Maj 2023: Thomas Edward McDonald (ZDA)
April 2023: Tomasz Zarębski (Poljska)
Podrobnejša biobibliografija Tomasza Zarębskega je dostopna tukaj.
Marec 2023: Inesa Kuryan (Belorusija/Poljska)
Beloruska književna prevajalka, slovenistka in polonistka Inesa Kuryan je v beloruščino in ruščino prevedla več slovenskih avtoric in avtorjev, mdr. novele Draga Jančarja in roman Filio ni doma Berte Bojetu, ter uredila Zbirko sodobne slovenske kratke proze (D. Jančar, A. Blatnik, S. Tratnik, A. Morovič, A. Skubic, A. Čar, D. Čater, B. Smole) in Zbirko sodobne slovenske poezije (K. Kovič, D. Zajc, S. Makarovič, T. Šalamun, E. Vovk, A. Medved, M. Dekleva, I. Osojnik, A. Debeljak, A. Ihan, P. Čučnik). Ob tem je redna udeleženka mednarodnega prevajalskega seminarja, namenjenega tujim prevajalcem slovenske književnosti; udeležila se ga je v Ljubljani, Mariboru in Novem mestu. Od začetka leta 2022, ko je zaradi težkih razmer zapustila Belorusijo, živi v Lódžu na Poljskem, kjer je zaposlena na Akademiji za humanistiko in ekonomijo. Ob znanstvenem delu je njen trenutni prevajalski izziv prevod romana Doberdob Prežihovega Voranca v poljščino. Z njim se ukvarja tudi v času svojega bivanja v Sovretovem kabinetu, pri čemer ji bo v pomoč prevajalski in znanstveni kolega, dr. Wiesław Przybyła. Rezidenca ji bo omogočila, da od blizu spozna kraje, kjer je potekala soška fronta, in prouči nekatere vire, dostopne le v slovenskih knjižnicah. Inesa Kuryan meni, da je tematika romana Doberdob danes aktualna bolj kot kdajkoli: govori o usodi majhnih narodov, ki lahko tako rekoč izginejo v bitkah velikih imperijev.
Februar 2023: Marlena Gruda (Poljska)
Slavistka, prevajalka in doktorica znanosti s področja humanističnih ved Marlena Gruda je zaposlena na Inštitutu za slovansko filologijo Jagelonske univerze v Krakovu in se ukvarja z zgodovino slovenske književnosti ter teorijo in prakso prevajanja. Je avtorica monografije Zaczynając od różnicy. Przemiany bohatera w powieści słoweńskiej po 1991 roku. V poljščino je prevedla poezijo Anje Golob (v soprevodu z M. Biedrzyckim), Milana Dekleve, Klemna Piska, prozo Vlada Žabota, Evalda Flisarja, Mihe Mazzinija, Jasmina B. Freliha ter knjige za otroke in mladino Petra Svetine, Jane Bauer, Žige X. Gombača. Poljska prevoda Wymazana Mihe Mazzinija in Na / pół Jasmina B. Freliha sta bila nominirana za nagrado angelus 2021, zbirka pesmi Anje Golob pa za nagrado evropski pesnik svobode 2022. V sodelovanju z različnimi kulturno-izobraževalnimi ustanovami organizira in izvaja dogodke povezane s slovensko literaturo, kot so festival Mesec avtorskih srečanj v Vroclavu, Lirikonfest, Slovanske regije kulture – Slovenija v Šleziji, Panonske demistifikacije, Čas za slovensko književnost, CROWD idr. Je prejemnica državnih štipendij CEEPUS, MNiSW, MVZT in večkratna udeleženka Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani ter Mednarodnih prevajalskih seminarjev v Novem mestu in Mariboru. V Sovretovem kabinetu se je rezidentka pretežno posvetila prevodom dveh projektov v okviru programa Ustvarjalna Evropa. Eden od njiju je projekt Pesnik sodobnosti – glasovi prihodnosti v sodelovanju s Pionirskim domom v Ljubljani.
***
Rezidenti in rezidentke 2022
December 2022: Maria Florencia Ferre (Argentina)
Prevajalka, urednica in pisateljica Maria Florencia Ferre se ukvarja s prevajanjem slovenske književnosti že več kot deset let. Redno se udeležuje mednarodnih prevajalskih seminarjev slovenske književnosti in strokovnih izpopolnjevanj, predvsem v Sloveniji. Leta 2017 je prejela rezidenčno štipendijo za bivanje v Novem mestu. Živi in dela v buenosáireški provinci Arturo Seguí in v Trevelinu, v patagonijski provinci Chubut. V španščino je prevedla številne slovenske avtorje in avtorice, med njimi besedila Dušana Šarotarja, Draga Jančarja, Aleša Štegra, Mojce Kumerdej, Janija Virka, Anje Štefan, Suzane Tratnik, Petra Svetine, Renate Salecl, Daneta Zajca, Lili Novy, Edvarda Kocbeka in Frana Levstika. Izdala je lastno pesniško zbirko El río (1997) in kot soavtorica v knjižni obliki tudi etnografsko raziskavo Inventario de sabores. Un viaje por la cocina tradicional de Belén, Catamarca (2013). V različnih revijah objavlja svoje avtorske pesmi in pesmi v prevodu ter članke o prevajalstvu. Redno piše tudi za spletni reviji Eslavia.com.ar in Opcitpoesia.com.
Oktober 2022: Tatjana Žarova (Rusija)
Prevajalka in prevodoslovka Tatjana Žarova je diplomirana slovenistka Moskovske Državne univerze Lomonosov in članica Združenja književnih prevajalcev Rusije. Bila je predavateljica slovenskega in hrvaškega jezika na Moskovski državni univerza za mednarodne odnose, dolga leta je bila zaposlena tudi na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi. Iz slovenšče v ruščino je prevedla dela avtorjev, kot so Ivan Cankar, Andrej Hieng, Matjaž Zupančič, Drago Jančar, Milena Mohorič, Nada Gaborovič idr. Njen prevod romana Draga Jančarja To noč sem jo videl je bil dve leti zapored 2017 in 2018 nominiran na mednarodno Tolstojevo nagrado »Jasna poljana«.
Intervju s Tatjano Žarovo za LUD Literatura.
September 2022: Lenka Kuhar Daňhelová in Peter Kuhar (Češka)
Lenka Kuhar Daňhelová je češka pesnica, prevajalka in publicistka. V češčino je prevedla slovenske avtorje in avtorice, kot so Maja Vidmar, Stanka Hrastelj, Meta Kušar in Josip Osti, uredila in prevedla je tri antologije slovenske poezije in pripravila številne revijalne objave slovenske literature v češčini, prevaja pa tudi iz poljščine. Je ustanoviteljica in predsednica avtorskega združenja Stranou/Ob robu ter mednarodnega festivala Evropski pesniki v živo (od 2008). Med mednarodnimi gosti je na tem festivalu doslej nastopilo kar 55 slovenskih avtorjev in avtoric. Za prevode slovenskih avtorjev v češčino je leta 2013 prejela slovensko prevajalsko nagrado Lirikonov zlát, leta 2018 pa skupaj s Petrom Kuharjem tudi Pretnarjevo nagrado za ambasadorja slovenske literature in kulture.
Peter Kuhar je slavist, novinar in prevajalec leposlovja iz več slovanskih jezikov. Od leta 2008 živi na Češkem. Bil je član uredništva študentskega lista Tribuna, Radia Študent, satiričnega tednika Pavliha, večjezične mednarodne revije Pobocza (Obrobja), med letoma 1975 in 2007 pa tudi avtor in urednik oddaj o kulturi na TV Slovenija. Objavlja v slovenskih in mednarodnih revijah in časnikih (Lirikon21, Vpogledi, Mentor, Sodobnost, Poetikon itd.). S soprogo Lenko Kuhar Daňhelovo vodita češko avtorsko združenje Stranou/Ob robu ter mednarodni festival Evropski pesniki v živo. Za prevode poezije iz slovanskih jezikov v slovenščino in iz slovenščine v češčino je leta 2010 prejel Lirikonov zlát. Leta 2013 ga je Veleposlaništvo Republike Slovenije nagradilo za njegov prispevek k slovenski kulturi, leta 2018 pa je skupaj z Lenko Kuhar Daňhelovo prejel Pretnarjevo nagrado za ambasadorja slovenske literature in kulture.
Intervju z Lenko Kuhar Daňhelovo in Petrom Kuharjem za LUD Literatura.
Avgust 2022: Ivanka Apostolova Baskar (Severna Makedonija)
Ivanka Apostolova Baskar je doktorica znanosti likovne antropologije, doktorirala je s temo »Zgodovinska antropologija likovnega« na ISH Ljubljana. Med letoma 2001 in 2010 je živela, delala in študirala v Sloveniji. Sodelovala je pri različnih kulturnih in gledaliških projektih, bila je so-avtorica in avtorica stripovskih razstav, gledališka scenografka in kostumografinja, dopisnica iz Slovenije za kulturo za Vreme.mk ter predavateljica vizualne dekonstrukcije in kolažnega stripa. V Makedonijo se je vrnila leta 2010, kjer v Skopju dela kot samostojna književna prevajalka iz slovenščine v makedonščino. Je tudi urednica The Theater Times – mednarodne gledališke revije, gostujoča profesorica Zgodovine umetnosti in dizajna na Fakulteti za umetnost in oblikovanje EURM Skopje in programski vodja Makedonskega centra International Theater Institute/PRODUKCIJA.
Intervju z Ivanko Apostolovo za LUD Literatura.
Julij 2022: Alena Talapila (Belorusija)
Alena Talapila prevaja iz nemščine v beloruščino. Med drugim je prevedla dela Felixa Ackermanna, Uweja Rade in Heinricha Bölla. Za svoje prevajalsko delo je prejela štipendijo Schritte-Stipendium fundacije S.Fischer Stiftung.
Junij 2022: Viktorija Imagulova (Rusija)
Ruska prevajalka in tolmačka Viktorija Imagulova (1987), junijska rezidentka Sovretovega kabineta Društva slovenskih književnih prevajalcev, je na Oddelku za slavistiko Filološke fakultete Državne univerze v Sankt Peterburgu doštudirala srbski in hrvaški jezik. V svojem diplomskem delu se je posvečala teoriji in praksi prevajanja, in sicer problemom prevajanja ruskega leposlovja. Že v tretjem letniku študija pa se je začela učiti slovensko. Znanje slovenščine je redno izpopolnjevala kot organizatorka in prevajalka različnih kulturnih dogodkov v sodelovanju z gosti iz Slovenije (mdr. gostovanje Gledališča na Vasiljevskem v Sloveniji, sodelovanje Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj na mednarodnem festivalu LOFT, nastop mešane pevske skupine Dr. France Prešeren na festivalu Interfolk v Sankt Peterburgu). V preteklih letih, preden je zapustila Rusijo, je službovala tudi kot licencirana turistična vodnica za angleški, hrvaški, slovenski in srbski jezik ter kot pomočnica umetniškega vodje za mednarodne zadeve v enem od sanktpeterburških gledališč.
Intervju z Viktorijo Imagulovo za LUD Literatura.
***
Rezidenti 2021
November/december 2021 in maj 2022: Zsolt Lukács (Madžarska)
Madžarski prevajalec in literarni posrednik Zsolt Lukács je zaključil študij slovenistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Živi v Veliki Kaniži na Madžarskem, kjer dela kot prevajalec iz slovenskega jezika in organizator kulturnih prireditev, ukvarjal pa se je tudi s sirarstvom. V madžarščino je prevedel dela številnih slovenskih avtorjev, med njimi Aleša Debeljaka, Tomaža Šalamuna, Edvarda Kocbeka, Miklavža Komelja, Aleša Štegra idr. Doslej je v madžarščini v njegovem prevodu izšlo 16 pesniških zbirk, nazadnje zbirka Tomaža Šalamuna Balada za Metko Krašovec. Bil je večkratni štipendist prevajalske hiše v Balatonfüredu na Madžarskem, kjer je v slovenščino prevajal pesmi in druga dela madžarskega klasika Attila Józsefa. Leta 2006 je bil kot literarni posrednik povabljen na 21. mednarodni literarni festival Vilenica, leta 2021 pa je sodeloval na Mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti v Ljubljani in Mariboru.
Intervju z Zsoltom Lukácsem za LUD Literatura.
Oktober 2021: Davor Stojanovski (Severna Makedonija)
Davor Stojanovski je pisatelj, pesnik, pisec dramskih besedil, prevajalec in glasbenik. Magistriral je iz makedonske literature, delal je kot pisec marketinških besedil, lektor in prevajalec. Za svojo prvo gledališko igro je leta 2005 prejel nagrado Anne Frank, dnevni časopis Nova Makedonija mu je leta 2011 podelil nagrado za kratko zgodbo. Bil je tudi med finalisti za nagrado Utrinski Vesnik za svoj romaneskni prvenec, leta 2016 pa je prejel omenjeno nagrado za roman Собирачи на пепел (Zbiralci pepela). Njegov tretji roman Утеха за голите (Tolažba za gole) je bil nominiran za nagrado Evropske unije za književnost (2020). Prevaja iz slovenskega v makedonski jezik (mdr. Drago Jančar, Goran Vojnović, Andrej E. Skubic, Kajetan Kovič). Je tudi nekdanji član makedonske alternativne rock skupine Foolish Green, ki je leta 2013 izdala album Escape. Živi na avstrijskem Koroškem.
Julij 2021: Božidar Brezinščak Bagola (Hrvaška)
Božidar Brezinščak Bagola je uveljavljeni hrvaški pisatelj in prevajalec z bogatim prevajalskim opusom del velikanov slovenske književnosti – od Trubarja do Jurčiča, Ketteja, Murna, Kocbeka, Zajca, Kovačiča idr. Pred leti se je odločil za svoj življenjski projekt – prevod celotnega epa Vrata nepovrata Borisa A. Novaka. Gre za enega izmed redkih epov v sodobni svetovni književnosti, po obsegu pa enega najdaljših v zgodovini, ki je s 44.000 verzi na 2.300 straneh izšel pri Založbi Goga. Bagola je najprej v celoti prevedel tretjo, najobsežnejšo knjigo Bivališča duš, ki je z naslovom Obitavališta duša, ki jo je predstavljal v okviru svojega bivanja v Sovretovem kabinetu.
Junij 2021: Sebastian Walcher (Avstrija)
Sebastian Walcher je študiral slavistiko in konferenčno tolmačenje v Ljubljani in Gradcu, kjer živi in dela kot prevajalec in tolmač za slovenščino in nemščino. Ukvarja se tudi s povezovanjem eno- in dvojezičnih prireditev in s promocijo slovenske književnosti v nemškem govornem prostoru. V nemščino je prevedel številne slovenske avtorje, kot so Dino Bauk, Svetlana Makarovič, Andrej E. Skubic, Tomaž Šalamun in druge. Sodeluje na različnih prevajalskih delavnicah in seminarjih, med drugim se je večkrat udeležil tudi Mednarodnega prevajalskega seminarja slovenske književnosti in v letih 2017 in 2019 prejel »Übersetzerprämie«, avstrijsko nagrado za posebej uspele prevode iz tujega jezika v nemščino.