ETIČNI KODEKS
DRUŠTVA SLOVENSKIH KNJIŽEVNIH PREVAJALCEV
Namen in področje uporabe
1. člen
Etični kodeks Društva slovenskih književnih prevajalcev (v nadaljevanju: etični kodeks) izraža odgovornost književnih prevajalcev* do javnosti, naročnikov njihovih storitev in kolegov. Sprejmejo ga vsi člani Društva slovenskih književnih prevajalcev (v nadaljevanju: DSKP).
Namen etičnega kodeksa je skrbeti za kakovost in krepiti zagovorništvo ter pomen književnega prevajanja.
Določila tega kodeksa so dolžni upoštevati tudi pridruženi člani DSKP.
Strokovna usposobljenost
2. člen
Vsak, ki opravlja delo književnega prevajalca, jamči, da temeljito obvlada tako jezik, iz katerega prevaja (izhodiščni jezik), kot jezik, v katerega prevaja (ciljni jezik).
Prevajalec se mora zavedati svojih omejitev in ne sme sprejemati v prevajanje besedil, za katera ne more zagotoviti kakovostnega prevoda.
Prevajalec ne sme krajšati ali daljšati besedila brez izrecnega dovoljenja avtorja ali imetnika pravic. Ob tem pa se je treba zavedati, da je za dober književni prevod pogosto potrebna določena mera priredb, da lahko prevod učinkuje v ciljnem jeziku na podoben način, kot učinkuje izvirnik v izhodiščnem.
Književni prevajalec se mora nenehno strokovno usposabljati oz. izpopolnjevati.
Zaupnost podatkov
3. člen
Kadar mora književni prevajalec pri svojem delu uporabiti zaupne podatke, se zavezuje, da bo varoval njihovo tajnost.
Skrb za ugled književnega prevajanja
4. člen
Prevajalec ima pravico, da je njegovo ime jasno in nedvoumno navedeno ob vsaki javni uporabi ali predstavitvi prevoda, v knjižni objavi pa tudi na naslovnici knjige.
Prevajalec se zavezuje, da bo kritično in odgovorno uporabljal orodja umetne inteligence in to kvečjemu kot pomoč v procesu prevajanja, ne pa za tvorbo končnega prevoda.
V primeru uporabe umetne inteligence za tvorbo prevoda mora biti to – v skladu z zakonodajo, ki ureja uporabo umetne inteligence in avtorsko pravico – jasno navedeno, da se preprečita zavajanje bralcev glede avtorstva prevoda ter kršenje založniških pogodb in zakonodaje s področja knjižničarstva in knjižničnega nadomestila.
Prevodna besedila, ki jih ustvarijo orodja umetne inteligence, niso avtorska dela in niso enakovredna človeškim prevodom. Pregledovanje strojno generiranih besedil (t. i. post-editing), ni prevajanje. Tako nastalih besedil ne ščiti zakonodaja, ki ureja avtorsko pravico.
Solidarnost
5. člen
Književni prevajalec mora biti seznanjen z zakonodajo in predpisi, ki urejajo avtorsko pravico, in z vzorčno pogodbo DSKP. Prevajalec mora z naročnikom vnaprej jasno doreči pogodbeno razmerje in pogodbo skleniti pred začetkom dela.
Prevajalec se zavezuje, da ne bo privolil v pogoje, ki bi ogrozili kakovost dela ali škodovali stanovskim kolegom in ugledu prevajalskega poklica. Prizadevati si mora za primerno denarno nadomestilo, ki naj ni nižje od tistega, določenega v Tarifniku priporočenih avtorskih honorarjev DSKP.
Veljavnost etičnega kodeksa
6. člen
Ta etični kodeks začne veljati in se uporabljati z dnem 28. 9. 2026, ko ga je na redni seji sprejel upravni odbor DSKP, in velja do preklica. Z začetkom uporabe tega etičnega kodeksa preneha veljati prejšnji.
Etični kodeks v datoteki pdf najdete tukaj.
*Moška slovnična oblika je spolno nezaznamovana in zajema katerikoli spol.
Prenovljen Etični kodeks je nastal v okviru projekta »Zagovorništvo in razvoj književnoprevajalskega poklica v dobi umetne inteligence«, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
