Statut

Statut

Na podlagi Zakona o društvih (Uradni list Republike Slovenije št. 61/2006) in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o društvih (Uradni list Republike Slovenije št. 39/2011) je Društvo slovenskih književnih prevajalcev spremenilo svoj prejšnji STATUT, sprejet na občnem zboru društva 15. 12. 2015, ter na občnih zborih 16. 5. 2024 in 21. 11. 2024 sprejelo ta statut Društva slovenskih književnih prevajalcev:

 

STATUT DRUŠTVA SLOVENSKIH KNJIŽEVNIH PREVAJALCEV

I. Ime in sedež Društva

1. člen
Polno ime društva je Društvo slovenskih književnih prevajalcev (v nadaljevanju društvo). Kratica je DSKP. V mednarodnem prostoru se uporablja polno ime društva v angleščini, in sicer Slovenian Association of Literary Translators. Pri poslovanju s tujimi partnerji se lahko poleg imena društva v slovenskem jeziku uporablja tudi ime v angleškem jeziku.

2. člen
Sedež društva je v Ljubljani, Tomšičeva 12.

3. člen
Društvo je pravna oseba zasebnega prava.

4. člen
Društvo ima definirano celostno grafično podobo z logotipom in njegovimi izpeljavami, spletno stran in žig z logotipom ter polnim slovenskim in angleškim imenom društva.

5. člen
Društvo se lahko včlanjuje v sorodne slovenske in mednarodne organizacije ali zveze.

6. člen
Uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so v tem statutu in vseh pripadajočih aktih društva zapisani v moški slovnični obliki, se nanašajo na katerikoli spol.

7. člen
Delo društva je javno. O svojem delu, dejavnostih in prireditvah društvo obvešča člane po elektronski in navadni pošti ter prek lastne spletne strani in družbenih omrežij, širšo javnost pa po elektronski pošti ter prek lastne spletne strani in družbenih omrežij. Seznama naslovov elektronske pošte članov ter širše javnosti se vodita ločeno.

 

II. Namen in naloge Društva

8. člen

Društvo slovenskih književnih prevajalcev je stanovsko društvo. Njegov namen je združevanje poklicev na področju književnega prevajanja, skrb za ohranjanje visoke ravni književnoprevajalskega dela, zagovorništvo ter javna uveljavitev prevajalstva kot področja literarne, družboslovne in humanistične ustvarjalnosti, ki pomembno prispeva k razvoju nacionalne kulture. Društvo slovenskih književnih prevajalcev vzdržuje stike med književnimi prevajalci in drugimi udeleženci na književnoprevajalskem področju ter jih seznanja s teoretičnimi, zgodovinskimi, socialnimi in praktičnimi vidiki prevajalstva, obenem pa varuje njihove koristi in pravice.

9. člen

Cilji društva so:

  • združevati prevajalce leposlovnih, družboslovnih in humanističnih besedil ter prevodoslovce;
  • gojiti stike med prevajalci in prevajalskimi organizacijami ter sorodnimi društvi v Sloveniji in drugod;
  • spodbujati prevajanje pomembnih leposlovnih, družboslovnih in humanističnih del v slovenščino in iz slovenščine v druge jezike;
  • seznanjati članstvo in širšo javnost s teoretičnimi, zgodovinskimi, socialnimi in praktičnimi vidiki prevajalstva, pa tudi z dosežki domače in tuje prevodne in prevodoslovne dejavnosti in stroke;
  • spodbujati strokovno izpopolnjevanje prevajalcev in prevodoslovcev;
  • uveljavljati načela poklicne prevajalske etike;
  • skrbeti za razvoj slovenskega jezika;
  • skrbeti za dostopnost prevajalskih aktivnosti za senzorno ovirane in druge ranljive skupine;
  • opozarjati na in zagovarjati prednosti človeške ustvarjalnosti v nasprotju z orodji umetne inteligence; opozarjati na varovanje avtorskega dela pred prilaščanjem tehnoloških podjetij z namenom učenja umetne inteligence.

Društvo uresničuje svoje cilje:

  • s prirejanjem javnih, članom in nečlanom namenjenih literarnih večerov, strokovnih srečanj, predavanj, posvetovanj, simpozijev, kongresov itn. z občasno mednarodno udeležbo; s snemanjem dogodkov in objavljanjem posnetkov na svoji spletni strani in prosto dostopnih platformah;
  • s spodbujanjem mednarodne izmenjave prevajalcev, z obveščanjem o prevajalskih štipendijah, prevajalskih prireditvah itn.;
  • s sodelovanjem z univerzami in drugimi institucijami, ki izobražujejo prevajalce;
  • s sodelovanjem z založbami, knjižnicami, gledališči, radijskimi in televizijskimi postajami, tiskanimi, spletnimi in avdiovizualnimi mediji ter drugimi kulturnimi in strokovnimi organizacijami in ustanovami, ki objavljajo prevode, njihove kritične in teoretične analize, zgodovinske in bibliografske prikaze in druge osvetlitve;
  • z izražanjem stališč do strokovnih in poklicnih prevajalskih vprašanj;
  • s sodelovanjem v organih, ki pripravljajo zakone in predpise o varstvu moralnih in materialnih, avtorskih in socialnih pravic in dolžnosti prevajalcev, in s spremljanjem zakonov in predpisov, ki zadevajo prevajalce;
  • s pripravljanjem gradiva, programov, priročnikov itn. za uresničevanje prevajalske programske politike ter ustrezno navzočnostjo leposlovnih, družboslovnih in humanističnih prevodov v slovenski kulturi;
  • s pripravljanjem mnenj o prevodih oz. delih, predloženih za prevajanje, za katera zaprosijo ustanove, organizacije ali posamezniki;
  • s podpiranjem strokovne kritike in čuta odgovornosti do prevajalskega dela;
  • s prizadevanjem za ustrezno vrednotenje prevajalstva kot izredno zahtevnega področja kulturne ustvarjalnosti;
  • z izdajanjem publikacij o prevajalstvu in s sodelovanjem pri tovrstnih publikacijah drugih društev, organizacij in ustanov;
  • z upoštevanjem in uresničevanjem Etičnega kodeksa društva in mednarodnih načel o prevajanju, prevajalcih in prevajalskih organizacijah, zlasti sklepov CEATL-a in FIT-a;
  • z arhiviranjem in zgodovinjenjem društvene dejavnosti in književnega prevajanja;
  • z organiziranjem rezidenčnih programov za prevajalce in obveščanjem o njih.

 

III. Članstvo

10. člen
Društvo ima pridružene, redne in častne člane.

11. člen
Redni član lahko postane, ne glede na svoje državljanstvo:

  • prevajalec leposlovnih, humanističnih in/ali družboslovnih del iz tujih jezikov v slovenščino in/ali iz slovenščine v tuje jezike, če njegova bibliografija obsega vsaj 2 kakovostno prevedeni tiskani monografiji s področja zahtevnejšega leposlovja, humanistike ali družboslovja ali kakovostne prevode zahtevnejših leposlovnih, humanističnih ali družboslovnih besedil, objavljene v tiskanih monografijah in/ali v referenčnih tiskanih/elektronskih medijih, v skupnem obsegu vsaj 30 avtorskih pol ali 1200 verzov;
  • prevodoslovec, če se izkaže s kakovostnimi objavami v slovenskem ali tujem jeziku (vendar ne izključno v tujem jeziku) in njegova bibliografija obsega vsaj 1 tiskano monografijo ali uredništvo 2 tiskanih strokovnih monografij ali revij s področja prevodoslovja ali prevodoslovne študije, komentarje ali kritike, objavljene v tiskanih monografijah in/ali v referenčnih tiskanih/elektronskih medijih, v skupnem obsegu najmanj 3 avtorskih pol.

Pridruženi član lahko postane, ne glede na svoje državljanstvo, vsak, ki izrazi željo po včlanitvi v društvo, vendar ne izpolnjuje pogojev za redno članstvo, določenih v prvem odstavku tega člena. Članarina za pridruženo članstvo je nižja kot za redno. Pridruženi člani nimajo volilne pravice in pravice zastopati društva v drugih institucijah po pooblastilu organov društva.

Na podlagi vloge o sprejemu v društvo odloča upravni odbor, ki lahko od prosilca zahteva dopolnilne podatke ali dokumentacijo.

Upravni odbor odloči o sprejemu ali zavrnitvi vloge z večino glasov in o svoji odločitvi pisno obvesti prosilca. Sklep mora sprejeti najkasneje v šestih mesecih po prejemu vloge. O sprejetju novih članov predsednik upravnega odbora poroča na občnem zboru.

Društvo ne včlanjuje mladoletnih oseb in oseb brez poslovne sposobnosti.

12. člen
Pravice rednih članov so:

  • voliti in biti izvoljen v organe društva;
  • glasovati o sklepih občnega zbora;
  • sodelovati pri delu organov društva in pri dejavnostih;
  • po pooblastilu organov društva zastopati društvo v drugih institucijah;
  • predlagati organom društva nove oblike, vsebine in metode dela;
  • biti obveščen o društvenih prireditvah in publikacijah.

Pravice pridruženih članov so:

  • sodelovati pri dejavnostih društva;
  • predlagati organom društva nove oblike, vsebine in metode dela;
  • biti obveščen o društvenih prireditvah in publikacijah.

13. člen
Dolžnosti rednih in pridruženih članov so:

  • upoštevati statut društva;
  • plačevati članarino;
  • udeleževati se občnih zborov;
  • upoštevati sklepe organov društva;
  • skrbeti za visoko raven prevajanja;
  • skrbeti za koristi društva;
  • skrbeti za ugled prevajalcev in prevajalstva in se ravnati po Etičnem kodeksu društva.

14. člen
Častni član lahko postane član ali nečlan društva, ne glede na svoje državljanstvo:

  • če je obogatil slovensko kulturo z odličnimi prevodi pomembnih literarnih in humanističnih del drugih jezikovnih kultur;
  • če je s svojimi prevodi posebno uspešno seznanjal druge jezikovne kulture s slovensko književnostjo;
  • če je posebno zaslužen za društvo.

Častne člane imenuje upravni odbor. Častni člani, ki niso hkrati redni člani društva, ne morejo odločati v organih društva. Častni člani, ki so hkrati redni člani društva, so oproščeni plačevanja članarine.

15. člen
Člani v delovnih organih društva za sodelovanje na sejah ne prejemajo sejnin.

Administrativno, producentsko in organizacijsko delo lahko opravlja član ali nečlan društva; za opravljeno delo je plačan po pogodbi.

16. člen
Članstvo v društvu preneha:

  • z izstopom, o katerem član pisno obvesti upravni odbor;
  • s črtanjem, o katerem sklepa upravni odbor;
  • z izključitvijo, o kateri sklepa upravni odbor na podlagi predloga in utemeljitve častnega razsodišča;
  • s smrtjo.

17. člen

Razlog za črtanje člana je neplačevanje članarine. Člana se črta, če treh zapadlih članarin ne plača v roku 6 mesecev od datuma izdaje opomina.

Razlog za izključitev člana je škodovanje ugledu društva.

O črtanju ali izključitvi upravni odbor člana pisno obvesti.

18. člen
Črtani član je znova sprejet v društvo, če poravna zapadle članarine in izrazi željo po ponovni včlanitvi v društvo.

Izključeni član je lahko znova sprejet v društvo, če izrazi željo po ponovni včlanitvi v društvo, upravni odbor pa presodi, da izpolnjuje pogoje za članstvo po tem statutu.

 

IV. Organi Društva

19. člen
Organi društva so:

• občni zbor,
• upravni odbor,
• nadzorni odbor,
• častno razsodišče.

Mandatna doba upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča je tri (3) leta.

OBČNI ZBOR

20. člen
Občni zbor sestavljajo vsi člani društva. Je najvišji organ društva, ki v skladu s Pravilnikom o volitvah voli druge organe. Hkrati voli tudi po enega nadomestnega člana za vsak organ za primer, če je kateri izmed izvoljenih članov posameznih organov razrešen zaradi neizpolnjevanja svojih obveznosti, če odstopi ali umre pred iztekom mandatne dobe.

Mandat nadomestnega člana se konča z mandatom na občnem zboru izvoljenega organa.

Občni zbor je redni, volilni ali izredni.

Občni zbor je lahko sklican korespondenčno ali na daljavo, z uporabo videopovezave. V tem primeru se smiselno uporabljajo določila iz 22. člena tega statuta. 

21. člen
Redni občni zbor skliče predsednik upravnega odbora najmanj enkrat na leto. Volilni občni zbor je vsako tretje leto. O sklicu občnega zbora mora upravni odbor obvestiti člane društva najmanj 14 dni pred datumom, za katerega je sklican. V obvestilu mora navesti kraj, uro in dnevni red ter v primeru volilnega občnega zbora tudi imena kandidatov za organe društva. Izredni občni zbor se lahko skliče po sklepu upravnega odbora na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj desetine članov društva. Upravni odbor mora sklicati izredni občni zbor najpozneje mesec dni po prejeti zahtevi. Če tega ne stori, ga lahko skličejo tisti, ki so ga zahtevali. Navesti morajo zadevo, zaradi katere ga sklicujejo. Izredni občni zbor sklepa samo o zadevi, zaradi katere je sklican.

22. člen
Občni zbor je sklepčen, če se ga udeleži večina rednih članov. Če občni zbor ob predvidenem začetku ni sklepčen, se začetek lahko odloži za 15 minut, nakar za veljavno sklepanje zadostuje vsaj desetina rednih članov. Če število navzočih rednih članov ne zadostuje za veljavno sklepanje, je treba občni zbor sklicati ponovno. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov navzočih rednih članov, le za spremembo statuta ali za prenehanje delovanja društva morata glasovati vsaj dve tretjini navzočih rednih članov.
Volitve in razrešnice so tajne, razen če občni zbor ne odloči drugače.
Upravni odbor mora dodati dnevnemu redu občnega zbora vsak predlog ali pritožbo, ki mu jo v pisni obliki izroči najmanj pet (5) članov društva vsaj pet dni pred občnim zborom. Na občnem zboru so lahko na povabilo upravnega odbora navzoči tudi nečlani društva, nimajo pa pravice glasovanja.
Občnega zbora se lahko udeležijo tudi pridruženi člani, vendar v skladu z 11. členom tega statuta nimajo pravice glasovanja.

23. člen
Občni zbor začne predsednik upravnega odbora in ga vodi, dokler občni zbor ne izvoli delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika, na volilnem občnem zboru pa še volilne komisije.

24. člen
Občni zbor opravlja naslednje naloge:

  • sklepa o predlaganem dnevnem redu;
  • razpravlja in sklepa o delu, poročilih, programih in predlogih upravnega odbora, nadzornega odbora, častnega razsodišča ter o predlogih članov društva;
  • sprejema in spreminja statut društva;
  • voli in razrešuje predsednika in člane upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča;
  • odloča o vpeljavi članarin;
  • odloča o prenehanju ali združitvi društva z drugim društvom, združenjem itn.;
  • kot drugostopenjski organ odloča o pritožbah na sklepe upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča.

25. člen
O poteku, delu in sklepih občnega zbora se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsednik delovnega predsedstva in oba overitelja zapisnika.

UPRAVNI ODBOR

26. člen
Upravni odbor vodi delo društva med volilnima občnima zboroma in je odgovoren občnemu zboru.

27. člen
Upravni odbor šteje sedem (7) ali devet (9) članov na predlog kandidata za predsednika društva. Ti po izvolitvi na konstitutivni seji na predsednikov predlog med seboj izvolijo podpredsednika.
Društvo zastopa predsednik upravnega odbora. Predsednik sklicuje in vodi seje upravnega odbora in podpisuje društvene dokumente, sporočila, vloge, pogodbe ipd. O tem poroča upravnemu odboru. V njegovi odsotnosti ga nadomešča podpredsednik oz. pooblaščena oseba. O tem poroča upravnemu odboru.

28. člen
Upravni odbor odloča na sejah, ki so zaprte za javnost. Seje so redne, izredne in dopisne. Seje potekajo v živo ali na daljavo v obliki videokonference. V skladu s predlaganim ali razširjenim dnevnim redom so lahko na seje upravnega odbora povabljeni tudi nečlani upravnega odbora in društva. Člani upravnega odbora so se dolžni redno udeleževati sej oziroma morajo biti prisotni na večini sej. Če kateri od članov upravnega odbora ne opravlja svojih obveznosti, ga upravni odbor lahko razreši in nadomesti z nadomestnim članom. Upravni odbor razrešenega člana pisno obvesti.

29. člen
Upravni odbor je sklepčen, če je na seji večina članov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov. Če je pri glasovanju enako število glasov za in proti, odloči predsednikov glas. Če seja ni sklepčna, jo mora predsednik ponovno sklicati.

Zapisniki sej in sestankov organov društva so v fizični obliki na vpogled na sedežu društva vsem članom društva, ki izrazijo zanimanje zanje.

30. člen
Upravni odbor opravlja predvsem naslednje naloge:

  • oblikuje vsebinske smernice za izvedbo društvenih programov in dejavnosti;
  • organizira, spremlja in redno obiskuje društvene dogodke in dejavnosti;
  • ravna po načelu dobrega gospodarja in skrbi za finančno varnost društva;
  • sklicuje občne zbore, na njih poroča o opravljenem delu in poslovanju ter predstavi vsebinski in finančni načrt za prihodnje obdobje;
  • predlaga statut društva ali njegove spremembe; oblikuje in sprejema društvene akte;
  • pred volilnim občnim zborom v skladu s predlogi članstva in soglasjem kandidatov sestavi in predlaga kandidatne liste za upravni in nadzorni odbor ter častno razsodišče;
  • sprejema nove člane in črta člane po 11., 16., 17. in 18. členu tega statuta;
  • izključuje člane na podlagi utemeljitve po drugem odstavku 17. člena tega statuta;
  • razsoja v morebitnih nesoglasjih med članom društva in društvom, zlasti pri ravnanju, ki ni v skladu s statutom in sklepi organov društva;
  • vodi seznam članov in evidenco, iz katerih jezikov in v katere jezike prevajajo;
  • imenuje predstavnike za delovne skupine, komisije, odbore itn. zunaj društva; imenuje urednike ali uredniške odbore za društvene publikacije, na željo uredništev ali založnikov drugih publikacij tudi člane teh uredništev;
  • imenuje komisije za društvene nagrade in priznanja;
  • predlaga prevajalce, člane in nečlane društva, za nagrade, priznanja in odlikovanja, ki se podeljujejo zunaj društva;
  • vzdržuje stike s sorodnimi društvi in združenji v Sloveniji in tujini, zlasti s CEATL-om; upošteva priporočila in izvaja sklepe slovenskih in mednarodnih organizacij, v katere je včlanjeno društvo, ter obvešča članstvo o njihovih pobudah in akcijah;
  • opozarja na upoštevanje Etičnega kodeksa društva in na upoštevanje pravic in dolžnosti, ki jih določa zakonodaja s področja varovanja avtorske in sorodnih pravic;
  • pridobiva nove člane in skrbi za društveni podmladek;
  • pripravlja prijavno dokumentacijo za slovenske in mednarodne razpise in pozive za financiranje društvenih dejavnosti;
  • določa višino članarin in jih pobira ter zbira druge denarne prispevke za delo in poslovanje društva; sklepa o izdatkih za društveno delo, društvene dejavnosti, publikacije in za nakup premičnin;
  • upravlja prevajalsko rezidenco oziroma rezidenčne programe društva.

KOMISIJE

31. člen
Komisije za nagrade in priznanja društva imajo od tri (3) do pet (5) članov, od katerih je večina članov iz vrst članov društva. Komisije delujejo v skladu s pravilniki komisij.

NADZORNI ODBOR

32. člen
Nadzorni odbor ima tri (3) člane. Izvoli jih občni zbor za tri (3) leta. Člani nadzornega odbora med seboj izvolijo predsednika. Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani upravnega odbora, morajo pa biti obveščeni o sejah upravnega odbora in se jih lahko udeležujejo.

33. člen
Naloge nadzornega odbora so:

• spremljati delo upravnega odbora;
• nadzorovati materialno in finančno poslovanje društva;
• pisno poročati občnemu zboru o svojih ugotovitvah in v primeru ugotovljenih nepravilnosti predlagati razrešnico za upravni odbor ali kak drugačen ukrep.

Nadzorni odbor je odgovoren občnemu zboru.

34. člen
Nadzorni odbor je sklepčen, če so navzoči vsi trije člani. Njegovi sklepi so veljavni, če zanje glasujeta vsaj dva člana.

ČASTNO RAZSODIŠČE

35. člen
Častno razsodišče ima tri (3) člane. Izvoli jih občni zbor za tri (3) leta. Člani častnega razsodišča med seboj izvolijo predsednika. Člani častnega razsodišča ne morejo biti hkrati člani upravnega odbora.

36. člen
Naloge častnega razsodišča so:

  • na pisno pobudo kateregakoli člana ali odbora društva razsojati o spornih dejanjih članov, o kršitvah prevajalske etike, o sporih med člani ali med člani in drugimi organi društva;
  • oblikovati predloge za opomin, javni opomin članu ali njegovo izključitev; pred tem mora članu omogočiti, da izrazi svoje mnenje o sporni zadevi;
  • redno spremljati kulturno politiko in oblikovati mnenja o odločitvah založnikov, zakonodajalcev in drugih, ki kršijo načela varovanja avtorskega dela ter avtorske in sorodnih pravic, ali bi lahko kako drugače poslabšale stanje književnega prevajanja in književnih prevajalcev.

Častno razsodišče se sestaja po potrebi. Odgovorno je občnemu zboru, toda svoje sklepe, ugotovitve in predloge sporoča najprej upravnemu odboru; če je ta zapleten v spor, pa tudi nadzornemu odboru.

37. člen
Častno razsodišče je sklepčno, če so navzoči vsi trije člani. Njegovi sklepi so veljavni, če zanje glasujeta vsaj dva člana.

 

V. Financiranje in finančno poslovanje Društva

38. člen
Dohodki društva so:

• članarine, darila, volila, nagrade, prostovoljni prispevki;
• sredstva iz državnega ali tujega proračuna, drugih ustanov in organizacij, pridobljena na razpisih in pozivih;
• sponzorska in donatorska sredstva.

Društvo za svoje delovanje opravlja tudi naslednje dopolnilne pridobitne dejavnosti:

• 55.209 Druge nastanitve za krajši čas;
• 58.110 Izdajanje knjig;
• 58.140 Izdajanje revij in druge periodike;
• 58.190 Drugo založništvo;
• 59.110 Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj;
• 59.120 Post produkcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, video filmov, televizijskih oddaj;
• 72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike;
• 74.900 Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti;
• 77.330 Dajanje pisarniške opreme in računalniških naprav v najem in zakup;
• 82.300 Organiziranje srečanj in razstav;
• 84.120 Urejanje zdravstva, izobraževanja, kulturnih in drugih socialnih storitev, razen obvezne socialne varnosti;
• 85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje;
• 90.010 Umetniško uprizarjanje;
• 90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje;
• 90.030 Umetniško ustvarjanje;
• 90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve;
• 91.011 Dejavnost knjižnic;
• 91.012 Dejavnost arhivov;
• 91.030 Varstvo kulturne dediščine;
• 94.120 Dejavnost strokovnih združenj;
• 94.200 Dejavnost sindikatov.

Vse dohodke in sredstva, pridobljena iz naslova dopolnilnih pridobitnih dejavnosti, društvo namenja za uresničitev svojih namenov in nalog, izvajanje programa in razvoj društva.

39. člen
Društvo oziroma pooblaščena računovodska služba vodi knjigovodsko evidenco v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi po sistemu dvostavnega računovodstva.

40. člen
Društveno premoženje so vse premičnine in nepremičnine, ki so last društva in kot njegova lastnina vpisane v inventarno knjigo. Z društvenim premoženjem gospodari upravni odbor.
Premičnine se lahko kupijo ali odprodajo tretjim osebam le na podlagi sklepa upravnega odbora. O nakupu in odprodaji nepremičnin odloča občni zbor.
oča občni zbor.

 

VI. Prenehanje delovanja Društva

41. člen
Društvo preneha delovati:

  • po volji rednih članov s sklepom občnega zbora, sprejetim z dvotretjinsko večino navzočih rednih članov;
  • če občni zbor tri leta ni sklican in če ni imenovan zastopnik društva;
  • iz katerega drugega razloga, navedenega v 37. členu Zakona o društvih (UL RS 64/2011).

42. člen
Če društvo preneha delovati, kakor določa 41. člen tega statuta, se premoženje društva prenese na pravnega naslednika, ki se s sklepom določi na občnem zboru, na katerem se društvo razpusti. Če naslednik premoženja ni določen, se v skladu z 38. členom Zakona o društvih premoženje prenese na lokalno skupnost.

 

VII. Dodatne in končne določbe

43. člen
Ta statut dopolnjujejo akti, ki nadrobneje določajo posamezna delovna področja društva. Akte pripravi in sprejme upravni odbor.

44. člen
Ta statut začne veljati z dnem sprejetja na občnem zboru društva.
Takrat preneha veljati statut, sprejet na občnem zboru društva 15. 12. 2015.

 

Tanja Petrič, predsednica UO DSKP

V Ljubljani, 16. maj 2024