Majski gost Sovretovega kabineta – Vladimir Feščenko
Majski rezident Sovretovega kabineta na Dolu pri Hrastniku je ruski prevajalec Vladimir Feščenko. Je višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za jezikoslovje RAS in svoje delo objavlja v publikacijah s področja teoretičnega jezikoslovja, poezije, semiotike in avantgardnih študij. Je avtor knjig Laboratorij logotipa: jezikovni eksperiment v avantgardni ustvarjalnosti (2009, v ruščini), Nastanek znaka. Eseji iz lingvistične estetike in semiotike umetnosti (2014, v ruščini, v soavtorstvu z O. Koval’), Jezikovni obrati literarne avantgarde (2018, v ruščini), Jezik v jeziku: Umetniški diskurz in temelji jezikovne estetike (2022, v ruščini), ter Ruska in ameriška poezija eksperimenta: Jezikovna avantgarda (2023). V ruščino je prevedel tudi dela avtorjev, kot so Gertrude Stein, E. E. Cummings, Eugene Jolas in Wyndham Lewis. Prevaja tudi dela sodobnih srbskih in slovenskih pesnikov.
Vladimir Feščenko se bo v času rezidenčnega bivanja v Sloveniji posvetil prevajanju epske pesnitve Vrata nepovrata Borisa A. Novaka iz slovenščine v ruščino. Rezidenčno bivanje bo izkoristil za neposredno komunikacijo z avtorjem in dostop do referenčnega gradiva, ki bi mu pomagalo pri kvalitetnem prevodu.
Prevajalska rezidenca Sovretov kabinet je del programa mednarodnega sodelovanja, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Soustanoviteljica Sovretovega kabineta je Občina Hrastnik.
»Maja 2025 sem en mesec preživel v prevajalski rezidenci, Sovretovem kabinetu. Povabili so me k izvedbi projekta prevajanja odlomkov enega najpomembnejših del sodobne slovenske književnosti – epske pesnitve Borisa A. Novaka »Vrata nepovrata « (2015–2025) v ruščino. Zdaj, v konfliktnih razmerah med ruskim političnim režimom in zahodnimi državami, so neuradne kulturne vezi med državami in jeziki še posebej pomembne. Ep Borisa A. Novaka med drugim pripoveduje o vojnah 20. stoletja in izkušnjah ustvarjalne osebe in spomin pesniškega subjekta na katastrofalne dogodke in postopke. Prevod v ruščino majhnega dela velike pesmi je v tem kontekstu lahko poučen dejavnik sprave, vsaj na področju razumevanja katastrofalnih zgodovinskih izkušenj.
Sovretov kabinet zagotavlja udobne pogoje za ustvarjalno delo prevajalca. Dol pri Hrastniku se nahaja v odmaknjenem, mirnem kotičku osrednje Slovenije, v Kulturnem domu na glavnem vaškem trgu. Društvo slovenskih književnih prevajalcev je bilo na vseh etapah zelo gostoljubno in je pomagalo z informacijami o prevozu in literarnih dogodkih v Sloveniji. Rad bi se posebej zahvalil Kaji Rakušček za njen obzirni odnos do mene. V stanovanju je majhna knjižnica, ki vsebuje priročnike za slovenščino, namenjene prevajalcem; udobno delovno mesto z dobrim WiFi-jem. Srečal sem župana občine Hrastnik, Marka Funkla, ki mi je prijazno povedal o zanimivih krajih in dogodkih v tem kraju.
V tem mesecu mi je uspelo prevesti več odlomkov dela Borisa Novaka, ki so bili objavljeni v spletni reviji »Flagi« v ruščini. Poleg tega mi je v ljubljanskih trgovinah uspelo kupiti več pomembnih izdaj slovenske poezije, med drugim tudi zbirko avantgardnih pesmi Srečka Kosovela (nekaj sem jih poskušal tudi prevesti v ruščino). Sodeloval sem tudi na znanstveni in literarni konferenci 8. SLAVIC SCIENTIFIC REFLECTIONS. Poetry Here and Now: Explorations of Poetic Discourses in 21st Century Slavic Literary Fields na Univerzi v Mariboru. Z veseljem sem se udeležil večera branja poezije, na katerem so sodelovali številni znani slovenski pesniki in pesnice. Navezal sem pomembne stike s kolegi iz slovanskih držav, ki preučujejo pesniški diskurz; o sodobni slovenski poeziji sem se veliko naučil iz prve roke. Nekateri pesniki so mi tudi podarili knjige svoje poezije. Upam, da bom v prihodnosti lahko prevajal nekatera njihova besedila v ruščino (zlasti Barbare Korun, Nine Dragičević in Varje Baržalorsky Antić). Poleg tega sem v tem mesecu obiskal literarne kraje v Sloveniji, kot so Nova Gorica (še posebej me zanima pesniška dvojezičnost takšnih obmejnih krajev), Celje, obiskal sem tudi Mariborski knjižni festival. V Novi Gorici sem se dobil s kolegico Kristino Pranić, ki tako kot jaz preučuje rusko avantgardno poezijo. Na Univerzi v Ljubljani sem se udeležil seminarja na oddelku za ruski jezik, kjer je predaval znani slavist Patrick Seriot. Upam, da sem med bivanjem v rezidenci izboljšal svoje znanje slovenščine, ki bi ga zelo rad še naprej uporabljal pri svojih prevajalskih in jezikoslovnih dejavnostih.«
