Novičnik DSKP, 5. 1. 2026
Raziskava o delu in življenju slovenskih kulturnih delavcev / Nominacije za nagrado Drahomán / Beletrina odpušča zaposlene in opušča programe / Umetna inteligenca in prevajanje / O javni rabi slovenščine
O delu in življenju slovenskih kulturno-ustvarjalnih delavk in delavcev
Kreativni center Poligon je izvedel že peto raziskavo o delu in življenju slovenskih kulturno-ustvarjalnih delavk in delavcev. Letošnjo raziskavo so izvedli Eva Matjaž, Irena Ograjenšek, Luka Piškorič in Polona Černič. Prispevek o raziskavi je za ARS pripravil Miha Žorž, ki se je v podkastu Glasovi svetov pogovarjal z vodjo raziskave, Evo Matjaž.
Podkastu lahko prisluhnete tukaj.
Prispevek o raziskavi za MMC RTV, ki ga je pripravila Polona Balantič, pa lahko preberete tukaj.
***
Primož Lubej in Janja Vollmaier Lubej nominirana za nagrado Drahomán
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani je za nagrado Drahomán nominirala Primoža Lubeja in Janjo Vollmaier Lubej, in sicer za prevod romana Internat (Beletrina, 2024) Serhija Žadana v slovenščino. Nagrada se podeljuje od leta 2020 za izjemne prevode iz ukrajinščine.
Seznam vseh nominirancev najdete tukaj.
V oddaji Beletrina v živo se je prevajalka Janja Vollmaier Lubej o knjigi pogovarjala z Olgo Perić. Pogovoru lahko prisluhnete tukaj.
***
Beletrina odpušča zaposlene in opušča programe
Založba Beletrina z menjavo vodstva – z vodstvenih položajev sta odstopila Mitja Čander in Aleš Šteger – obljublja novo poslovno strategijo s poudarkom na razvoju digitalizacije kulturnih storitev. Vodstvo bo prevzela Alma Čaušević Klemenčič. V članku na MMC RTV poročajo o spremembah na vrhu založbe, težavah z likvidnostjo in odpuščanju sodelavcev. Članek lahko preberete tukaj.
O stanju založbe Beletrina v Večeru piše tudi Petra Vidali – članek je dosegljiv tukaj. Novinarka v posebnem komentarju »Zakaj nas Beletrina briga« (tukaj) zapiše še: »Beletrina je privatni zavod s štirimi lastniki, a je zavod v javnem interesu. Zato je navsezadnje v veliki meri javno financirana. Javni interes pa pomeni tudi, da nas sme in mora to, kar se s podjetjem dogaja, zanimati. Beletrina očitno misli drugače. Sicer ne bi tako skrivala informacij o radikalnih ukrepih za poslovno stabilizacijo, ki jih je izvedla decembra. (…) A če je bil Beletrinin način pridobivanja vpliva in sredstev večkrat pod vprašajem, je vedno veljalo, da je to založba z dobrimi knjižnimi programi, festivali in podpornimi aktivnostmi. Za usodo tako velikega akterja nam ne bi smelo biti vseeno, ker bo to, kar se dogaja z njim, vplivalo tudi na druge.«
***
Umetna inteligenca in prevajanje
Prevajalec Igor Harb je za revijo Razpotja napisal članek o porastu uporabe umetne inteligence pri prevajanju, strojnih prevodih in posledic za prevajalski poklic.
Članek si lahko preberete tukaj.
***
O javni rabi slovenščine
Nina Gostiša je za Delo pisala o prevladovanju poimenovanj in napisov v tujih jezikih, zlasti v angleščini, in kaj to pomeni za rabo slovenskega jezika.
Članek lahko preberete tukaj.
V novičniku DSKP poročamo o prevajalskih temah. Medijskim odzivom ne sledimo sistematično. Informacije nam lahko posredujte na dskp@dskp-drustvo.si. Pridržujemo si pravico do uredniške presoje.
