Povsem neustrezen Kodeks ravnanja EU za izvajanje Akta o UI
Evropski književni prevajalci, novinarji in pisatelji so izrazili ostro nasprotovanje tretjemu osnutku Kodeksa ravnanja (Code of Practice) Evropske unije za izvajanje Akta o umetni inteligenci (AI Act).
Evropski svet združenj književnih prevajalcev (CEATL), Evropska zveza novinarjev (EFJ) in Svet evropskih pisateljev (EWC), ki zastopajo več kot 550.000 avtorjev in avtoric iz 159 društev in združenj, so v skupnem protestnem pismu Henni Virkkunen, izvršni podpredsednici Evropske komisije za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo, in članom Odbora EU za umetno inteligenco izrazili ostro nestrinjanje s tretjim osnutkom Kodeksa ravnanja EU v zakonodajnem okviru evropskega Akta o umetni inteligenci. V celoti pismo preberite tukaj.
O oblikovanju Kodeksa
Kodeks ravnanja glede Akta EU o umetni inteligenci predstavlja sklop smernic za zagotavljanje skladnosti z Aktom EU o umetni inteligenci. Čeprav smernice niso pravno zavezujoče, bo skladnost z njimi veljala kot ‘domneva o skladnosti’ z obveznostmi ponudnikov modelov, dokler ne bodo začeli veljati trdnejši standardi. Kodeks se je razvijal v postopku z več deležniki, med drugim z delovnimi skupinami, univerzitetnimi in neodvisnimi strokovnjaki, ponudniki modelov umetne inteligence, predstavniki civilne družbe ter imetniki pravic v različnih sferah evropskega kulturnega in kreativnega sektorja. Eden od deležnikov, vključenih v posvet, ki se je septembra 2024 začel na pobudo Generalnega direktorata Evropske komisije za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo, je tudi CEATL (Evropski svet združenj književnih prevajalcev).
Februarja 2025 je 15 predstavnikov organizacij ustvarjalcev in poustvarjalcev poslalo skupno pismo izvršni podpredsednici Evropske komisije Henni Virkkunen in komisarju Glennu Micallefu, v katerem so izrazili zaskrbljenost že nad prejšnjo različico osnutka Kodeksa ravnanja ter pozvali EU, naj si prizadeva za razvoj odgovorne industrije umetne inteligence, ki bo spoštovala avtorske pravice in druge pravice intelektualne lastnine ustvarjalcev in poustvarjalcev.
Nekaj poudarkov iz priloženega protestnega pisma:
Velikih jezikovnih modelov ni brez strokovnega dela avtorjev in avtoric
»Noben od obstoječih velikih jezikovnih modelov /…/ ne bi mogel obstajati brez kakovostnega strokovnega dela avtorjev, novinarjev in književnih prevajalcev. /…/ Brez našega dela bi se razvoj generativne umetne inteligence ustavil. Po drugi strani smo v zadnjih dveh letih videli, da se aplikacije umetne inteligence zlorablja prav za nadomeščanje tistih, katerih delo so odtujile v velikanskem obsegu.«
Veliko neravnovesje v prid industriji umetne inteligence in tehnološkim podjetjem namesto spoštovanja evropske zakonodaje
»Soočamo se z največjim neravnovesjem od začetka digitalne dobe. Namen Akta EU o umetni inteligenci je urejati to neravnovesje, da bi se napredne tehnologije lahko še naprej razvijale, a ne v škodo avtorjev in državljanov, skratka vseh, katerih delo in podatki so edini nepogrešljivi del vsakega sistema, ki temelji na podatkih, in se mu običajno reče umetna inteligenca.«
Kodeks ravnanja EU ne ustreza svojemu namenu in ne spoštuje legitimnih interesov avtorjev /…/ ter zaobide evropsko zakonodajo /…/
V postopek priprave Kodeksa ravnanja niso bili vključeni imetniki pravic.
»Trenutna različica osnutka je /…/ popolnoma nesprejemljiva s stališča več kot pol milijona avtorjev in avtoric, ki jih zastopajo Evropski svet združenj književnih prevajalcev, Evropska zveza novinarjev in Svet evropskih pisateljev na področju besedilnega ustvarjanja. Osnutek ne upošteva ključnih pomislekov in priporočil, ki smo jih podali in ponovili v komentarjih na prejšnje različice osnutka, izražene v več skupnih pismih. To razumemo kot posmehovanje našemu stalnemu konstruktivnemu prizadevanju za zagotavljanje skladnosti tega Kodeksa ravnanja s svojim namenom, saj lahko le tako prispeva k ustrezni uporabi Akta EU o umetni inteligenci.«
