Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic:
Poziv k transparentnosti pri knjigah, ustvarjenih z umetno inteligenco
Strojno izdelani proizvodi, ki z uporabo generativne UI posnemajo ustvarjalna dela, ne bi smeli biti deležni ugodnosti avtorskopravnih zakonodaj oziroma sploh ne bi smeli biti obravnavani kot kulturne dobrine.
Svet evropskih pisateljev (EWC), Evropski svet združenj književnih prevajalcev (CEATL) in Zveza evropskih založnikov (FEP) pozivajo države članice in Evropsko komisijo, naj
ZAŠČITIJO KNJIGE, KI JIH USTVARJAJO LJUDJE – OZNAČUJEJO NAJ IZDELKE, USTVARJENE Z UI, IN Z JAVNIMI SREDSTVI ZA KULTURO PODPIRAJO SAMO DELA, KI JIH USTVARIJO LJUDJE.
Bruselj, 23. aprila 2025
»Umetnost se zgodi,« je nekoč rekel slikar James McNeill Whistler. Umetnost se zgodi človeškim umetnikom, pravimo mi.
Ob osupljivem razraščanju produkcije, ustvarjene z umetno inteligenco (UI), ki skuša posnemati človeško umetnost – romanov, pesmi, fotografij ali ilustracij, pogosto pripisanih neresničnim človeškim ustvarjalcem –, podpisniki ostro nasprotujejo, da bi vprašljiva dela obveljala za umetniška. Umetniška dela ustvarjajo izključno ljudje. Zato izdelki, ustvarjeni z generativno UI, ne morejo šteti za ustvarjalno delo. Poudariti je tudi treba, da izdelki, ki jih ni ustvaril človek, ne morejo biti del specifičnih zakonodaj o avtorskih in založniških pravicah, kar je ključen aksiom pri vrednotenju umetniških del.
»Knjige«, ki jih ustvari UI, so ponaredki in pogosto škodljivi izdelki, ki ogrožajo legitimne vire dohodkov pisateljev, književnih prevajalcev, založnikov in knjigotržcev. Celotna vrednostna veriga knjige ponuja bralcem kolikor mogoče širok izbor avtentičnih književnih del. Vendar v zadnjem času opažamo očitno neobvladljiv dotok knjig, ki jih je v celoti generirala UI in ki ne škodijo samo avtorjem, drugim imetnikom pravic in knjižnemu ekosistemu, ampak družbi kot celoti, saj postavljajo pod vprašaj eno najžlahtnejših dejavnosti človeške kulture – pripovedovanje zgodb in kreativno pisanje. Zato knjižni sektor poziva politične odločevalce, da podprejo razvoj trdnega sistema in zakonskega okvira, ki bi določal kar najvišjo raven transparentnosti pri izdelkih, generiranih z UI. Poleg tega je o tej problematiki nujno podučiti uporabnike. Da bi zaščitili in podprli človeške ustvarjalce, pisatelje, književne prevajalce in likovne umetnike, bi morale biti knjige prepoznane kot »dediščina in jedrna dobrina človeštva, ustvarjalnost pa priznana kot proces, ki pomaga ljudem izražati in premišljati svoje načine bivanja in spreminjanja.« (vir citata: https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000380474)
Podpisniki vztrajamo, da bi morala biti samo dela, ki so jih ustvarili ljudje, deležna posebne obravnave, ki jo uživajo književna dela, ko pridejo na trg (kot na primer, vendar ne izključno, avtorske pravice, kulturne subvencije ali literarne nagrade). Poleg tega podpisniki obžalujemo dejstvo, da so bili izdelki, ustvarjeni z modeli generativne UI, razviti z množično tatvino avtorsko zaščitenih del, odtujenih avtorjem brez dovoljenja, brez navedbe avtorstva ter plačila nadomestil njim in drugim imetnikom pravic, in da njihova navzočnost na tržišču zažira legitimne vire dohodka milijonov pisateljev, književnih prevajalcev, založnikov in knjigotržcev v tako nezaslišanem obsegu, da že ogroža celoten evropski kulturni ekosistem.
Podpisniki pozivamo k obvezi učinkovite transparentnosti pri vseh izdelkih, generiranih z UI. Te je treba jasno ločiti od del, ki jih je ustvaril človek. Poleg družbene koristi bi takšen ukrep, ki stavi na poštenost in izbiro, s tem prinesel prednosti tudi bralcem in uporabnikom.
Nujna je vzpostavitev varnostnih ukrepov, ki bi preprečevala, da bi kakršna koli oblika javnega financiranja, namenjena kulturi ali dodeljena kulturnim ustanovam, pristala pri lastnikih programske opreme, programerjih ali podjetnikih oziroma pri izdajateljih knjig, generiranih z UI. Zlasti bi bilo treba poskrbeti, da z javnimi sredstvi financirane knjižnice ne bi kupovale tovrstnih izdelkov.
Ob priznanju vsega naštetega pozivamo:
- k razvoju trdnega mehanizma za transparentnost pri izdelkih, generiranih z UI, ki so na pogled podobni knjigam in zato javnost zmedejo; za boljšo zaščito uporabnikov, bralcev, avtorjev in drugih imetnikov pravic mora ta temeljiti na ustrezno definiranih odgovornostih;
- k posebnim ukrepom, ki bi preprečili, da bi javna sredstva EU iz programov, posvečenih kulturi (kot npr. Creative Europe), v primerih knjigam podobnih izdelkov, ustvarjenih z UI, šla v roke programerjev ali podjetij za generativno UI. To vključuje (vendar ni omejeno na) študijske štipendije, rezidence ali potovalne programe, pisateljske ali prevajalske štipendije, založniške subvencije in najrazličnejše javno financirane kulturne nagrade in priznanja (priporočamo, da se to v pravilnikih za nagrade specificira);
- k razvijanju podpore iniciativam in učnim programom na ravni EU za boljšo ozaveščenost potrošnikov in bralcev o tem, kaj je kulturno delo, kaj goljufija in kaj kompilacija, ki je ni ustvaril človek.
Evropska unija mora postaviti zgled, kako naj se zaščiti in vrednoti človeško ustvarjalnost. Zagovarjati mora temeljno vlogo, ki jo knjige igrajo pri varovanju demokracije, spodbujanju empatije, svobode govora ter razvoju kritičnega mišljenja državljanov in kakovostnega izobraževanja in razvedrila.
Podpisniki:
EWC (European Writers’ Council – Svet evropskih pisateljev) je največje združenje na svetu, ki predstavlja izključno avtorje iz knjižnega sektorja in ga sestavlja 50 nacionalnih združenj profesionalnih pisateljev in književnih prevajalcev iz 32 držav. Članstvo EWC obsega več kot 220.000 profesionalnih avtorjev, ki pišejo in objavljajo v 35 jezikih.
CEATL (European Council of Literary Translators’ Association – Evropski svet združenj književnih prevajalcev) je mednarodna neprofitna organizacija, ustanovljena leta 1993 kot platforma, kjer so združenja književnih prevajalcev iz različnih evropskih držav lahko med seboj izmenjevala poglede in informacije ter združevala moči za izboljšanje statusa in delovnih pogojev prevajalcev. Danes je to največja organizacija književnih prevajalcev v Evropi s 36 včlanjenimi združenji iz 28 držav, ki predstavlja 10.000 posameznih književnih prevajalcev.
FEP (Federation of European Publishers – Zveza evropskih založnikov) predstavlja 31 evropskih nacionalnih združenj založnikov knjig, znanstvenih revij in izobraževalnih gradiv v vseh formatih. FEP je glas velike večine založnikov v Evropi.
Izjavo v angleškem izvirniku lahko preberete tukaj.
Prevod iz angleščine: Maja Kraigher
