OBVESTILA: Teden švedske kulture in uredba o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi
Vabljeni na prevajalske dogodke v okviru Tedna švedske kulture
Ljubljana, 17.–21. marec 2025
Bogat program Tedna švedske kulture si lahko preberete tukaj.
Književni prevodi iz švedščine včeraj, danes in jutri
Ponedeljek, 17. 3. 2025, ob 19.00 v Knjižnici Otona Župančiča, 3. nadstropje
Uveljavljene prevajalke Nada Grošelj (Jermanova nagrajenka 2023), Mita Gustinčič Pahor in Iva Klemenčič se bodo pogovarjale o tem, kaj in kako se je iz švedščine prevajalo nekoč, kaj se prevaja v zadnjih desetletjih in kakšna je prihodnost prevajanja. Spregovorile bodo tudi o avtorjih in knjigah, kot so klasiki August Strindberg, Selma Lagerlöf, Astrid Lindgren in Tove Jansson, a tudi sodobnejši popularni avtorji, na primer Sara Stridsberg, Jonas Hassen Khemiri, Liv Strömquist, Anna Höglund, Amanda Svensson in drugi.
Pogovor o dveh romanih Augusta Strindberga
Sreda, 19. 3. 2025, ob 19.00 v Knjižnici Otona Župančiča, 3. nadstropje
Dramatik, prozaist, pesnik, esejist in slikar August Johan Strindberg (1849–1912) je ena osrednjih osebnosti švedske književnosti. V Sloveniji je znan predvsem kot dramatik, zato je bil v preteklosti v slovenščino prevajan predvsem njegov dramski opus, od romanov pa eno samo delo, Zagovor blazneža v prevodu Janka Modra. V zadnjih dveh letih pa sta sledila še prevoda dveh njegovih romanov Otočani s Hemsöja v prevodu Nade Grošelj in Sin služkinje v prevodu Mite Gustinčič Pahor. Prevajalki Nada Grošelj in Mita Gustinčič Pahor bosta spregovorili o pisatelju in knjigah ter o prevajalskih orehih, ki jih v njegovih delih mrgoli.
Drzna, vznemirljiva in iskriva: sodobna švedska otroška in mladinska književnost
Sreda, 19. 3. 2025, ob 18.30 v Knjižnici Bežigrad
Švedski avtorji se že v otroških delih radi lotevajo tem, ki se jim marsikje raje izogibajo ali so celo tabu. Prevajalki Alexandra Natalie Zaleznik in Iva Klemenčič bosta v pogovoru izpostavili te občutljive teme za najmlajše in dodali razmislek, kako prevodi lahko koristijo v vsakdanjem življenju.
***
Začetek javne obravnave Uredbe o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi
Ministrstvo za kulturo je v javno obravnavo poslalo predlog Uredbe o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi. Uredba ureja postopke, ki bodo samozaposlenim in drugim prekarnim delavcem v kulturi za enako delo omogočili primerljivo plačilo, kot ga prejmejo zaposleni v javnih zavodih v kulturi. Uredba o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi sledi nedavno sprejeti noveli Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki je omogočil kolektivno ureditev izhodiščne urne postavke dela samozaposlenih v kulturi. Zakon je stopil v veljavo konec februarja.
Predloge, pripombe in mnenja lahko do vključno 30. marca 2025 oddate neposredno na portalu eDemokracija ali s pripisom »Uredba o minimalnem plačilu – javna razprava« pošljete na elektronski naslov gp.mk@gov.si oziroma po navadni pošti na naslov Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (s pripisom »Uredba o minimalnem plačilu – javna razprava«).
***
Podnebne spremembe v slovenskem založništvu
Urednik in literarni kritik Aljoša Harlamov v gostujočem eseju, objavljenemu na portalu LUD Literatura, obravnava upad prodaje slovenskih knjig zaradi naraščajočega branja angleških izvirnikov med mladimi bralci. Opozarja, da lahko ta trend negativno vpliva na celotno slovensko knjižno produkcijo, še posebej na zahtevnejša literarna dela, če ne bomo spodbujali branja v slovenščini.
Celoten esej si lahko preberete tukaj.
Vir prikazne fotografije: Gerd Altmann (Pixabay)
