Učakar, Aleš

Izvirni jezik:
angleščina, nemščina, ruščina

Ciljni jezik:
slovenščina

E-pošta:

ales.ucakar@gmail.com

Izvirni jezik:

angleščina, nemščina, ruščina

Ciljni jezik:

slovenščina

Področja prevajanja:

proza, poezija, dramatika, družboslovna in humanistična besedila

Spletna stran:

https://www.facebook.com/1AlesUcakar

Biografija:

Na Filozofski fakulteti v Ljubljani sem študiral primerjalno književnost in nemščino. Prve izkušnje s prevajanjem sem nabiral v periodičnem tisku in zaposlitvi v medijski hiši, pri časopisu Slovenec. Nato sem bil skoraj 20 let urednik (prevodne) stvarne literature in leposlovja pri založbi Modrijan ter v tem času v različnih vlogah poskrbel za izid več deset (pretežno obsežnejših) knjižnih del, predvsem monografij in biografij (npr. Zgodovina Evrope in Tito, knjige Richarda Dawkinsa, Umberta Eca in Noama Chomskega); zasnoval in vodil sem serijo poljudno-strokovnih knjig Intermundia ter sodeloval pri leksikografskih projektih založbe (Splošni religijski leksikon). V sklopu neleposlovnega programa sem uredil največ družboslovnih, humanističnih knjig ter dela s področij naravoslovja, ekonomije in politologije, pri leposlovju pa skrbel za uredniško, jezikovno in umetniško brezhibnost literarnih del, večinoma romanov. Z uredniškim delom nadaljujem pri projektih različnih založb, kot je npr. posodobljena izdaja Slovarja simbolov pri Mladinski knjigi.

Že kot študent sem začel prevajati in v približno 25 letih objavil kakih 50 samostojnih knjižnih prevodov. Med mojimi pomembnejšimi leposlovnimi avtorji so Heinrich Böll, Jeremias Gotthelf, Heinrich von Kleist, Arno Geiger, Stefan Andres, Anna Seghers, Lukas Bärfuss, Gregor von Rezzori, med avtorji stvarne literature pa Ernst Cassirer, Ludwig Wittgenstein, Susan Cain, Martin Pollack, Konrad Paul Liessmann, Maryanne Wolf, Manfred Spitzer, Karl Schlögel idr. Največ in vse vrste knjig (po možnosti seveda leposlovje) prevajam iz nemščine, ki sem jo študiral in s katero se ukvarjam, odkar pomnim; znanje drugih dveh (tujih) jezikov – v angleščini sem samouk, z ruščino pa sem se obogatil šele zelo pozno – dajem na voljo zlasti za prevajanje stvarne literature.

Ker doživljam književno delo kot celostno ustvarjanje, je kaj lahko razumeti, da pod mojim peresom nastaja tudi izvirna umetniška beseda, tako pesniška kot pripovedna; doslej sem (v knjižni obliki) objavil zbirko kratke proze in pesniško zbirko.

Bibliografija: