Raba neknjižnega jezika v izvirnem leposlovju pogosto predstavlja svojevrsten prevajalski oreh in je zagotovo ena najbolj diskutabilnih prevodoslovnih tem. Kakšen register naj v ciljnem jeziku ubere prevajalec, da ujame »pravo mero« in ekvivalenten učinek? Kako se izogniti pastem pretirane aktualizacije, ki lahko prehitro vodi v zastarelost? Kje je meja med pogovornim jezikom in narečjem? Do katere mere je treba pogovorni jezik stilizirati in ga prilagoditi pravopisnim pravilom? Kako izbira govora vpliva na (ne)primerne karakterizacije literarnih figur?
Odgovore na vprašanja so iskale uveljavljene prevajalke in prevodoslovke SAŠA JERELE, dr. ĐURĐA STRSOGLAVEC in dr. SIMONA ŠKRABEC. Pogovor, ki je letos avgusta odprl Mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti, je povezoval NINO FLISAR, urednik jezikovega priročnika mariborske mestne govorice Štajerski árgo.
Kamera in montaža: Dejan Lukić
Dogodek sta sofinancirali Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana. V sodelovanju z Mednarodno ustanovo – Forumom slovanskih kultur.
