Izšla je Zgodovina slovenskega literarnega prevoda – 2. del
Namen izjemnega in obsežnega znanstvenega projekta Zgodovina slovenskega literarnega prevoda (ZgoSLiP) je osvetliti vlogo oz. prispevati k vidnosti slovenskih literarnih prevajalcev in prevoda v razvoju slovenske literature, zarisati prevodne in kulturne povezave med slovensko in tujimi kulturami, poudariti vpliv prevoda na razvoj slovenske literature, jezika in kulture ter razkriti pomembno vlogo prevoda v slovenskem narodotvornem procesu.
V projektu ZgoSLiP združujejo moči raziskovalci z različnih področij, kot so prevodoslovje, primerjalna literatura, slovenistika, knjigarstvo itd. Posamezna besedila je prispevalo tudi več članov DSKP.
Knjiga je bila predstavljena tudi na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu, 21. oktobra 2023, o njej se je z urednico in vodjo projekta ter prevodoslovko dr. Nike Kocijančič Pokorn in avstrijskim prevajalcem in prevodoslovcem dr. Erwinom Köstlerjem pogovarjal prevajalec Iztok Ilc. Pogovor si lahko ogledate na spletni povezavi tukaj (od 3:17:14 dalje);
Ravno danes, 27. 11. 2023, pa je knjiga prejela nagrado za enega najodličnejših raziskovalnih dosežkov UL v letu 2023!
Spletna stran projekta je dostopna tukaj.
Iskrene čestitke!
***
Pogovor: O literaturi Afrike – Najskrivnejši spomin človeštva
Torek, 28. 11. 2023, ob 18.00, Vodnikova domačija v Trubarjevi hiši literature (Stritarjeva 7)
V seriji dogodkov, posvečenih literaturi Afrike, bo tokrat govora o romanu Najskrivnejši spomin človeštva senegalskega pisatelja Mohameda Mbougarja Sarra. O romanu, v katerem se ves čas križajo literatura, zgodovina in dediščina Afrike, se bo s prevajalko Janino Kos, ki je bila za prevod nominirana za Sovretovo nagrado, in dr. Florence Gacoin Marks z Oddelka za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete UL pogovarjala literarna kritičarka Aleksandra Gačić.
***
Simpozij ob izdaji Esejev I—III Michela de Montaignea
Četrtek, 30. 11. 2023, od 17.00 dalje, Filozofska fakulteta UL (predavalnica 13)
Simpozij bo pospremil izid integralnega prevoda Montaignevih esejev v slovenščino, za katerega je zaslužen prevajalec Branko Madžarević, ki je k prevodu prispeval tudi obsežen uvod. Eseji v treh knjigah, ki obsegajo impozantnih 1300 strani, so prvotno izšli leta 1580 in pokrivajo široko tematsko polje, najpomembneje pa je seveda, da prinašajo nov slog pisanja – esej –, ki v sebi združuje poskus, preizkušnjo in izkustvo.
Program simpozija je dostopen tukaj.
***
Prevajanju posvečena nova številka revije Literatura
Prav posebej vabljeni k branju nove številke revije Literatura, posvečeni tematiki prevajanja in znotraj te še posebej trenutno najbolj aktualnemu vprašanju na tem področju – ali lahko UI nadomesti človeški faktor tako pri leposlovnem pisanju kot pri prevajanju. O tej temi pišeta tako Jedrt Maležič kot Jernej Županič, medtem ko je Katja Zakrajšek v svojem eseju temeljito pretresla družbeni kontekst in pozicioniranost prevajalk in prevajalcev, od prekarne, negotove realnosti njihovega dela do privzgojenih pristranosti. Svoje poglede na prevajanje je v intervjuju razgrnila še Seta Knop, ne manjka pa niti prevodni razdelek.
***
Rezidenčno bivanje za prevajalce in avtorje v Zagrebu
Rok za prijavo: skozi celo leto
Društvo hrvaških književnih prevajalcev razpisuje rezidenčni program, namenjen tujim prevajalcem, ki prevajajo iz hrvaščine v tuje jezike, tujim avtorjem, katerih dela se prevajajo v hrvaščino, ali pa prevajalcem, literatom in znanstvenikom, ki želijo v Zagrebu bivati zaradi svojega raziskovalnega projekta.
Pogoj za prijavo je najmanj en že izdan knjižni prevod oz. literarno delo. Poleg prevajanja izbranega dela se bo gostujoči prevajalec lahko srečal s prevajalskimi in pisateljskimi kolegi, uredniki idr. in se udeležil literarnih festivalov ali prevajalskih delavnic.
Rezidenčno stanovanje se nahaja v samem središču Zagreba – na Trgu Petra Svačića – rezident pa je upravičen tudi do 20 evrov dnevnega dodatka. Izjema je prevajalec ali avtor ali znanstvenik, ki na rezidenci biva v okviru raziskovalnega projekta – v tem primeru mora za nastanitev odšteti 20 evrov dnevno.
Več o pogojih za prijavo in kako se prijaviti izveste tukaj (v hrvaščini in angleščini).
