V času priprave vseh vrst poročil za leto 2023 smo za vas izbrskali še nekaj prevajalskih tem in odzivov, o katerih se je govorilo in pisalo v medijih, kot so umetna inteligenca in književno prevajanje, prihodnost prevajalskega poklica, položaj samozaposlenih v kulturi ipd. Med njimi najdete tudi intervjuje z našimi lanskimi nagrajenci – Sovretovim nagrajencem Jernejem Županičem, Jermanovo nagrajenko Nado Grošelj in prejemnikom nagrade Radojke Vrančič, Kajetanom Škrabanom. Prijetno branje!
***
Intervjuji z nagrajeno prevajalsko trojico DSKP
Na spletnem portalu LUD Literatura je bil objavljen intervju »Zdelo bi se mi fino, če bi imel kdaj priliko narediti kakega Shakespeara« s Sovretovim nagrajencem Jernejem Županičem. Prevajalca je intervjuvala Ana Geršak.
Intervju je dostopen tukaj.
~~
Na spletnem portalu Svet24 je bil objavljen intervju »Noro. Janku Modru pa res ne morem(o) parirati« z Jermanovo nagrajenko dr. Nado Grošelj, s katero se je pogovarjal Ivan Puc.
Intervju je na voljo tukaj.
~~
V časniku Delo pa je bil objavljen intervju »Descartes je uničil svet srednjega veka in ga po svoje zgradil na novo« s prejemnikom nagrade Radojke Vrančič, prevajalcem Kajetanom Škrabanom, ki ga je intervjuval Mirt Bezlaj.
Intervju si lahko preberete tukaj.
***
Članek Prevajalci proti »prevajalceidom« v tedniku Mladina
V tedniku Mladina je bil objavljen članek Prevajalci proti »prevajalceidom« novinarke Vanje Pirc. Članek navaja nedavno izjavo Evropskega sveta združenj književnih prevajalcev (CEATL) o umetni inteligenci, v kateri se CEATL zavzema za več »pravne varnosti in transparentnosti pri uporabi umetne inteligence« ter za ohranitev človeškega dejavnika pri literarnem prevajanju. Pobudo podpira tudi DSKP.
Članek si lahko preberete tukaj.
***
Prispevek »Kaj počnejo prevajalci in tolmači?« v oddaji Dobro jutro
V oddaji Dobro jutro na 1. programu TV Slovenija sta gostovala profesorja dr. Aleksandra Nuč Blažič in dr. Simon Zupan z Oddelka za prevodoslovje Filozofske fakultete UM. Predstavila sta značilnosti in potek študijskega programa, pojasnila, v čem se razlikujeta prevajanje in tolmačenje, ter se dotaknila tudi področja umetne inteligence na področju prevajanja.
Prispevek si lahko gledate tukaj.
***
Dr. Špela Vintar: »Jezik in umetna inteligenca: kam nas vodijo veliki jezikovni modeli«
Dr. Špela Vintar je profesorica na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete UL, kjer se med drugim ukvarja s prevajalskimi tehnologijami, upravljanjem jezikovnih virov, lokalizacijo in je vodja medfakultetnega študijskega programa »Digitalno jezikoslovje«. Maja 2023 je sodelovala v debati »Književno prevajanje med domišljijo in ‘botizacijo’«, ki jo je v okviru generalne skupščine CEATL organiziral DSKP, v znanstvenem prispevku »Jezik in umetna inteligenca: kam nas vodijo veliki jezikovni modeli«, ki ga delimo spodaj, pa se je posvetila razvoju umetne inteligence, posebej trenutno najbolj aktualnemu ChatGPT-ju. Prispevek je predstavila na 59. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, naslovljenem Slovenski jezik, literatura, kultura in digitalni svet(ovi).
Prispevek je objavljen tukaj.
***
Oddaja Panoptikum: »Nevidno delo umetnosti«
Januarska oddaja Panoptikum na 1. programu TV Slovenija je bila posvečena izkoriščanju in neplačanemu delu v kulturi, ki ga je vedno več, ter problematiki statusa samozaposlenih in kako jo rešuje Ministrstvo za kulturo. Oddajo je uredila Nina Jerman, njene sogovornice pa so bile Tjaša Pureber, generalna direktorica Direktorata za razvoj kulturnih politik na MzK, Katja Kobolt, raziskovalka na ZRC SAZU, Katja Praznik, predavateljica na Univerzi v Buffalu v ZDA ter umetnica in kustosinja Maja Hodošček.
Oddajo si lahko ogledate tukaj.
***
Oddaja Intelekta: »ChatGPT je star eno leto. Kje smo in kam gremo?«
V oddaji Intelekta na 1. programu Radia Slovenija so se obširno posvetili umetni inteligenci oz. ChatGPT-ju ter z gostoma prof. dr. Blažem Zupanom s Fakultete za računalništvo in informatiko UL ter dr. Majo Bogataj Jančič, direktorico Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino ODIPI skušali odgovoriti na vprašanja, kot so, v kolikšni meri bodo zmogljivosti nove tehnologije nadomestile človeške delavce, kaj pomeni tovrstna tehnologija v rokah peščice zasebnih korporacij in ali bo umetna inteligenca dosegla točko, ko bo v vseh vidikih pametnejša od ljudi.
Oddaji Intelekta lahko prisluhnete tukaj.
Foto: Mirko Stödter
